Pierre Alphonse Laurent

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pierre Alphonse Laurent
Portret
Rojstvo 18. julij 1813({{padleft:1813|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1]
Pariz
Smrt 2. september 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1] (41 let)
Pariz, Francija
Državljanstvo Flag of France.svg Francija
Poklic matematik

Pierre Alphonse Laurent [pjèr alfónz lorán], francoski matematik, častnik in inženir, * 18. julij 1813, Pariz, Francija, † 2. september 1854, Pariz.

Laurent je pomemben zaradi svojih dosežkov v teoriji holomorfnih (analitičnih) funkcij in kompleksne analize. Najbolj je znan po odkritju Laurentove vrste, razvitju kompleksne funkcije v (neskončno) potenčno vrsto, kar je posplošitev pojma razvitja funkcije v Taylorjevo vrsto.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Študiral je na École Polytechnique od leta 1830, kjer je kot eden najboljših študentov diplomiral leta 1832. Študij je nadaljeval na École d'Application v Metzu, nato pa so ga premestili v Alžirijo, od koder se je vrnil leta 1840.

Njegovo odkritje Laurentove vrste za kompleksno funkcijo je vključevala znanstvena razprava Razprava o variacijskem računu (Mémoire sur le calcul des variations), ki jo je za veliko nagrado za leto 1842 predložil Akademiji znanosti leta 1843, vendar je bil en dan prepozen, tako da članek ni bil nikoli objavljen in se ni potegoval za nagrado. Cauchy je sicer predlagal njegovo razpravo za objavo v prestižnih Poročilih tujih učenjakov (Recueil des savants étrangers (de l'Académie Royale des Sciences)). V razpravi je Laurent obravnaval limitne enačbe, ki morajo biti pridružene nedefinitnim enačbam, da se lahko v celoti določijo ekstremi večkratnih integralov. Tudi njegovo drugo razpravo Akademija ni objavila in se je do danes celo izgubila. Njegovo delo so na pobudo vdove objavili po njegovi smrti.

Ker mu tedaj niso hoteli objaviti svojih raziskovalnih del, se je Laurent usmeril na raziskovanje teorije svetlobnega valovanja, še posebej teorije polarizacije. S tega področja je objavil več člankov in Cauchy ga je leta 1846 predlagal za nezasedeno mesto na Akademiji. Niso ga izbrali in kmalu po tem je dobil čin majorja. Postal je član odbora za nadzor problemov fortifikacij. Nadaljeval je z raziskovanjem na področju uporabne matematike.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive