Pál Tomori

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pál Tomori
Portret
Rojstvocca. 1475
Smrt29. avgust 1526({{padleft:1526|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1]
Mohács
DržavljanstvoFlag of Louis II of Hungary.svg Madžarska
Poklicduhovnik

Pál Tomori, ogrski general in kaloški nadškof,[2] vrhovni poveljnik ogrske vojske v bitki z osmanskim sultanom Sulejmanom I. pri Mohaču leta 1526, * 1475,[3]29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v družini iz nižjega plemstva in začel vojaško kariero kot vazal Jánosa Bornemissza. Kasneje je bil kastelan v gradovih Fagaras in Munkács in kapetan gradu Budim. Leta 1514 je sodeloval pri zatiranju kmečkega upora, ki ga je vodil György Dózsa.

Sredi leta 1520 je razdelil svoje premoženje med sorodnike in vstopil v frančiškanski red. Leta 1521 se je začela vojna, v kateri je osmanska vojska sultana Sulejmana Veličastnega osvojila Nándorfehérvár, sedanji Beograd, ki je bil najpomembnejša trdnjava na južni ogrski meji. Tomorija so večkrat prosili, naj zapusti samostan v Esztergomu in prevzame poveljstvo ogrske vojske, a je vse prošnje zavrnil.

Leta 1523 je na poseben papežev ukaz postal nadškof v Kalocsi in prevzel položaj vrhovnega poveljnika obrambe južne meje Ogrskega kraljestva.

Malo pred bitko pri Mohaču leta 1526 je bil za vrhovnega poveljnika ogrske vojske izvoljen transilvanski vojvoda Ivan Zapolja (madžarsko: Zápolyai János), ki v bitki ni sodeloval, tako da je vojski poveljeval Pál Tomori. V bitki, v kateri so Ogri doživeli katastrofalen poraz, je Tomori padel.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://mek.oszk.hu/00300/00355/html/ABC15363/15829.htm
  2. Makkai, Adam (1996). In quest of the 'miracle stag': the poetry of Hungary: an anthology of Hungarian poetry. Chicago: Atlantis-Centaur, str, 188. ISBN 0-9642094-0-3.
  3. Béla Varjas, Iván Horváth (1990). Régi magyar költők tára, XVI századbeli magyar költők művei: Valkai András, Görcsöni Ambrus, Majssai Benedek, Gergei Albert, Huszti Péter Énekei. Eurialus és Lucretia históriája. Telamon históriája. Bogáti Fazakas Miklós folytatása Görcsöni Ambrus históriájához. 1567-1577; Vol. 9 of Régi magyar költők tára, XVI századbeli magyar költők művei. Akadémiai Kiadó, str. 568. ISBN 9630553570.

Vira[uredi | uredi kodo]