Otočje Sulcis
| |||
| Država | Italija | ||
| Koordinate | |||
| Površina | 160 km² | ||
| Nadmorska višina | 271 mnm (Perdas de Fogu, Sant'Antioco) | ||
| Obala | km | ||
| Prebivalstvo | 20.963 () | ||
| Gostota | 131 | ||
Otočje Sulcis (v italijanskem izvirniku Arcipelago del Sulcis [arčipèlago del sùlcis]), je skupina sedmih otokov v Sardinskem morju, zahodno od mesta Carbonia. Upravno spada pod italijansko deželo Sardinija (pokrajina Carbonia - Iglesias).
Otočje je vulkanskega izvora. Na zahodu je skalnato in se spušča v morje v navpičnih stenah, a proti vzhodu prehaja v položne peščene obale, ki ustvarjajo laguno ob Sardinski obali. Ta laguna je umetno zagrajena z ozkim nasipom, ki povezuje veliki otok Sant'Antioco z obalo. Ponekod je pogovorni jezik tabarkino, ki izhaja iz starega ligurskega jezika.
Otočje sestoji iz sledečih otokov:
| Otok | Površina km² |
|---|---|
| Sant'Antioco | 108,9 |
| San Pietro | 51 |
| Isola Piana | 0,2 |
| Isola del Toro | 0,11 |
| Isola della Vacca | |
| Isola del Corno | 0,002 |
| Isola dei Ratti |
Viri
[uredi | uredi kodo]- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
- Bagioli G., Ferrari Bravo A.: Sardegna, Touring Club Italiano 1984