Operacija Zavezniška sila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
V operaciji uničen most pri Ostružnici

Operacija Zavezniška sila (angleško Operation Allied Force) je naziv za letalsko-raketno operacijo med vojno na Kosovu, s katero je zveza NATO želela Zvezno republiko Jugoslavijo prisiliti v umik s Kosova in preprečiti srbsko etnično čiščenje Albancev. Operacija se je začela 24. marca in končala z zmago zveze NATO 10. junija 1999.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Intervencijo NATO je spodbudilo nasilje in etnično čiščenje Albancev na Kosovu, kar je sprožilo humanitarno krizo v regiji. V vojni na Kosovu so Srbi ubili med 1500[1] in 2131 vojakov.[2] Ubitih je bilo 10.317 civilistov (85% od teh kosovskih Albancev), okoli 848.000 pa jih je bilo izgnanih s Kosova.[3] Dejanja ZR Jugoslavije so sprožila mednarodno ogorčenje.[4][5] Zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske, ki sta nakazali, da bi v primeru glasovanja uporabili pravico veta, je bila intervencija sprožena brez odobritve Varnostnega sveta ZN.[6]

Potek[uredi | uredi kodo]

24. marca 1999 so ZDA v okviru zveze NATO začele letalske in raketne napade na ZR Jugoslavijo z namenom prisiliti varnostne sile države k umiku s Kosova. Ko enotedensko bombardiranje ni značilneje škodovalo varnostnim silam, je zveza NATO izvedla več napadov na civilne objekte in infrastrukturo širom Srbije, med njimi napad z grafitnimi bombami na elektroenergetske objekte, ki je povzročil razpad elektroenergetskega sistema v državi.

Operacija je bila končana po 79 dneh s podpisom vojaško-tehniškega sporazuma med zvezo NATO in Vojsko Jugoslavije, s katerim so bile določene potankosti umika varnostnih sil Jugoslavije s Kosova.

Žrtve[uredi | uredi kodo]

Sile NATO so v operaciji ubile približno 1000 vojakov ZR Jugoslavije.[7] NATO v bitkah ni utrpel nobene smrtne žrtve, 2 vojaka pa sta umrla v nesreči helikopterja[8] in trije so bili zajeti.[9]

Območja na Kosovu in v južnem delu ožje Srbije, kjer so sile NATO uporabile naboje z osiromašenim uranom.

Poročilo Human Rights Watch navaja oceno, »da je bilo v devetdesetih ločenih incidentih v Operaciji Zavezniška sila ubitih najmanj 489 in največ 528 civilistov«. Med žrtvami so bili tudi begunci. Med 278 in 317 (56 % - 60 % vseh ubitih) jih je bilo ubitih na Kosovu, medtem ko jih je v ostalih delih Srbije bilo 201 (od tega 5 v Vojvodini), v Črni gori pa 8. Skoraj dve tretjini vseh registriranih civilnih smrtnih žrtev izvira iz 12 incidentov, kjer je bilo potrjenih nad 10 mrtvih.[10]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Daalder, Ivo H.; O'Hanlon, Michel E. (2000). Winning Ugly: NATO's War to Save Kosovo (2004 izd.). Washington, D.C.: Brookings Institution Press. str. 151. ISBN 978-0815798422. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2023. Pridobljeno 2. januarja 2021 – prek Google Books.
  2. ↑ »Kosovo Memory Book Database Presentation and Expert Evaluation« (PDF). Humanitarian Law Center. 4. februar 2015. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 12. novembra 2020. Pridobljeno 2. januarja 2021.
  3. ↑ Judah, Tim (1997). The Serbs: History, Myth and the Destruction of Yugoslavia (2009, 3rd izd.). New Haven, Connecticut: Yale University Press. str. 150. ISBN 978-0-300-15826-7. Pridobljeno 3. januarja 2021 – prek Google Books. the Serbian police began clearing ... people [who] were marched down to the station and deported... the UNCHR registered 848,000 people who had either been forcibly expelled or had fled
  4. ↑ Jordan, Robert S. (2001). International organizations: A comparative approach to the management of cooperation. Greenwood Publishing Group. str. 129. ISBN 9780275965495.
  5. ↑ Yoshihara, Susan Fink (2006). »Kosovo«. V Reveron, Derek S.; Murer, Jeffrey Stevenson (ur.). Flashpoints in the War on Terrorism. Routledge. str. 67–68. ISBN 9781135449315.
  6. ↑ O'Connell, Mary Ellen (2000). »The UN, NATO, and International Law after Kosovo«. Human Rights Quarterly. 22 (1): 57–89. doi:10.1353/hrq.2000.0012. ISSN 0275-0392. JSTOR 4489267. S2CID 146137597.
  7. ↑ Miljević, Nada; Marković, Mirjana; Todorović, Dragana; Cvijović, Mirjana; Dušan, Golobočanin; Orlić, Milan; Veselinović, Dragan; Biočanin, Rade (2001). »Uranium content in the soil of the Federal Republic of Yugoslavia after NATO intervention« (PDF). Archive of Oncology. 9 (4): 245-249. Pridobljeno 31. marca 2024.
  8. ↑ »BBC News | World | Two die in Apache crash«. news.bbc.co.uk. Pridobljeno 3. maja 2024.
  9. ↑ »Washingtonpost.com: Army Details Capture of 3 Soldiers«. www.washingtonpost.com. Pridobljeno 18. novembra 2023.
  10. ↑ The Crisis in Kosovo, HRW


Stub icon

Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Operacija_Zavezniška_sila&oldid=6211223«