Olisipo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Olisipo
Olisipo se nahaja v Portugalska
Olisipo
Olisipo
Geografska lokacija: Portugalska
LokacijaPortugalska
Regijametropolitansko območje Lizbone
Koordinati38°42′44″N 9°08′02″W / 38.7122204°N 9.1339731°W / 38.7122204; -9.1339731

Municipium Cives Romanorum Felicitas Julia Olisipo (latinsko Olisippo ali Ulyssippo; grško Ὀλισσιπών, latinizirano: Olissipṓn ali grško Ὀλισσιπόνα, latinizirano: Olissipóna) je bilo starodavno ime današnje Lizbone, ko je bila del Rimskega cesarstva.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Rimska Hispanija (Iberija) v pribl. 10 n. št.

Med punskimi vojnami so se Rimljani po porazu Hanibala odločili Kartagini odvzeti njeno najdragocenejšo posest, Hispanijo. Po porazu Kartažanov, ki ga je zadal Scipion Afričan v vzhodni Hispaniji, je pacifikacijo zahodne Hispanije vodil konzul Decim Junij Brut Kalaik. Dobil je zavezništvo Olisipa (ki je poslal može, da se borijo skupaj z rimskimi legijami proti severozahodnim keltskim plemenom), tako da ga je leta 138 pr. n. št. vključil v Rimsko republiko.

Med letoma 31 pr. n. št. in 27 pr. n. št. je mesto postalo municipij.[1] Lokalne oblasti so dobile samoupravo nad ozemljem, ki je obsegalo 50 kilometrov. Oproščeni davkov so njegovi državljani (pripadajoči plemenu Galeria) dobili privilegije rimskega državljanstva (Civium Romanorum), mesto pa je bilo vključeno v rimsko provinco Luzitanija (katere glavno mesto je bila Emerita Augusta). Decim Junij Brut Kalaik je prav tako utrdil mesto in zgradil mestno obzidje kot obrambo pred luzitanskimi napadi in upori.

Med večino latinsko govorečih je živela velika manjšina grških trgovcev in sužnjev. Ime Lizbone je Ulyssippo v latinščini zapisal geograf Pomponij Mela.[2] Ocenjuje se, da je takrat prebivalstvo mesta štelo okoli 30.000.

Potresi so bili dokumentirani leta 60 pr. n. št., več med 47 in 44 pr. n. št., več leta 33 n. št. in močan potres leta 382 n. št., vendar natančna količina škode v mestu ni znana.

Mesto[uredi | uredi kodo]

Stavbe[uredi | uredi kodo]

V času Avgusta (63 pr. n. št. do 14 n. š.) so Rimljani zgradili veliko gledališče (ki je bilo obnovljeno leta 57 n. št. po ukazu Kaja Heija Prima).[3][4]

Galerije pod sedanjo ulico Rua da Prata izvirajo iz let 20–35 n. št.[5] so bile ponovno zgrajene leta 330.

Thermae Cassiorum (Kasijeve terme, imenovane po Kvintu Kasiju Longinu in Luciju Kasiju, so bile zgrajene leta 44. Stavba je bila prenovljena leta 336.ref>»Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. aprila 2012. Pridobljeno 17. novembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)</ref>

V mestu je bilo zgrajenih več templjev, posvečenih Jupitru, Konkordiji, Liviji, Diani ali Minervi (na grajskem hribu), Kibeli (v bližini sedanjega Largo da Madalena), Tetidi (sedanja cerkev São Nicolau) in Idae Phrygiae (nenavaden kult iz Male Azije), cesarskemu kultu in vestalskim devicam (v Chelasu).[6]

Velika nekropola iz 1.–4. stoletja našega štetja je obstajala pod Praça da Figueira[7] in znano je, da sta bila zgrajena velik forum (verjetno v sedanjem Largo dos Lóis) in akvadukt.

Cirkus in hipodrom sta bila zgrajena okoli 3. ali 4. stoletja našega štetja.

Na območju med sodobnim grajskim gričem in središčem mesta so obstajale stavbe, kot so insule (večnadstropne stanovanjske hiše).

Mestno obzidje je bilo okrepljeno v 4. do 5. stoletju našega štetja, okoli mesta pa so bili tudi mostovi (v Sacavému in Alcântari) in vile.

  • Lizbonsko rimsko gledališče
    Lizbonsko rimsko gledališče
  • Rimski gledališki kamen, ponovno uporabljen v Lizbonski stolnici
    Rimski gledališki kamen, ponovno uporabljen v Lizbonski stolnici
  • Del starega mestnega obzidja
    Del starega mestnega obzidja
  • Arheološki center Rua dos Correeiros
    Arheološki center Rua dos Correeiros

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Gospodarsko je bil Olisipo znan po garumu, vrsti ribje omake, ki so jo elite cesarstva zelo cenile in so jo v amforah izvažali v Rim in druga mesta. Izvažali so tudi vino, sol in znane mestne hitre konje.

Mesto je postalo zelo uspešno zaradi zatiranja piratstva in tehnološkega napredka, ki je omogočil razcvet trgovine z novimi rimskimi provincami Britanijo (zlasti Cornwallom) in Renom, ter z uvedbo rimske kulture v plemena, ki so živela ob reka Tajo v notranjosti Hispanije.

Mesto je bilo s široko cesto povezano z dvema drugima velikima mestoma zahodne Hispanije, Bracara Augusta v provinci Tarraconensis (današnja portugalska Braga) in Emerita Augusta, prestolnico Luzitanije (danes Mérida v Španiji).

Vlada[uredi | uredi kodo]

Mestu je vladal oligarhični svet, v katerem sta prevladovali dve družini, Juliji in Kasije. Tudi Caecilli so imeli nekaj moči. Zabeležene so peticije, naslovljene na guvernerja province v Emeriti in na cesarja Tiberija, kot je ena, ki zahteva pomoč pri obravnavanju 'morskih pošasti', ki naj bi bile odgovorne za brodolome.

Okoli leta 80 pred našim štetjem je rimski Kvint Sertorij vodil upor proti diktatorju Suli. V tem obdobju je organiziral plemena Luzitanije (in Hispanije) in bil na robu oblikovanja neodvisne province v sertorijanski vojni, ko je umrl.

Mesto so upravljali dva duumvira in dva edila.

  • Lucius Iulius Maelo Caudicus je bil eden od duumvirijev v 1. stoletju našega štetja.
  • Lucius Iulius Iustus (sin Luciusa Iulius Reburrus) je bil eden izmed mestnih edilov v 1. ali 2. stoletju našega štetja.[8]

Med letoma 140 in 150 je bil Lucij Stacij Quadratus, guverner, v Olisipu. Leta 185 je regijo obiskal Sextus Tigidius Perennis, guverner Luzitanije. Med letoma 200 in 209 je v Olisipo prišel tudi guverner Junius Celanius.

Lucidij je bil domorodni rimski guverner mesta leta 468, saj je pomagal Svebom pod vodstvom Remismunda, da so ga zavzeli.

Religija[uredi | uredi kodo]

Olisipo je bil, tako kot večina velikih mest v Zahodnem cesarstvu, središče za širjenje krščanstva. Njegov prvi izpričani škof je bil sv. Potamij (ok. 356), med preganjanji, kot je Dioklecijanovo preganjanje, je bilo ubitih več mučencev; Verissimus, Maxima in Julia so najpomembnejša imena. Po legendi so bili ti trije sinovi rimskega senatorja, ki je bil mučen v Lizboni v 4. stoletju pod rimskim guvernerjem Agejanom ali Tarkvinijem v času cesarja Dioklecijana. Na območju Campolide je bil nato zgrajen tempelj, katerega ruševine so obstajale še v srednjem veku. Relikvije svetnikov so shranjene v cerkvi Santos-o-Velho.[9]

Sredi 4. stoletja je nastala škofija Olisipo.[10]

Obstaja tudi legenda o svetem Ginésu (São Gens), ki je predstavljen kot eden prvih lizbonskih škofov mučenikov in se ga spominjajo v kapeli Nossa Senhora do Monte.

Ob koncu rimske vladavine je bil Olisipo eno prvih krščanskih mest.

Rimski arhitekturni ostanki v regiji[uredi | uredi kodo]

  • Rimske ceste v Hispaniji
    Rimske ceste v Hispaniji
  • Rimski jez Belas blizu Lizbone
    Rimski jez Belas blizu Lizbone
  • Arheološko najdišče Colaride
    Arheološko najdišče Colaride
  • Rimska vila Frielas
    Rimska vila Frielas
  • Rimski akvadukt Olisipo v Amadori
    Rimski akvadukt Olisipo v Amadori

​Mesto je bilo caput viarium rimske ceste do Bracara Augusta in treh cest do Emerita Augusta. Olisipo je nadzoroval obsežno regijo, ki je na severu mejila na reki Alcabrichel in Ota.

Ozemlje vključuje naslednje rimske arheološke najdbe, znana naselja ali imena krajev:

V sedanji občini Sintra[uredi | uredi kodo]

V sedanji občini Cascais[uredi | uredi kodo]

V sedanji občini Amadora[uredi | uredi kodo]

V sedanji občini Torres Vedras[uredi | uredi kodo]

V sedanji občini Loures[uredi | uredi kodo]

Padec rimskega cesarstva[uredi | uredi kodo]

Alani[uredi | uredi kodo]

Lizbona je utrpela vdore sarmatskih Alanov in germanskih Vandalov, ki so nadzirali regijo od leta 409 do 429. Mesto so leta 419 zavzeli Vizigoti pod Valijo.

Svebi[uredi | uredi kodo]

Germanski Svebi, ki so od leta 409 do 585 ustanovili Svebsko kraljestvo Galicijo (sodobna Galicija in severna Portugalska) s prestolnico v Bracara Augusta (današnja Braga), so dolgo časa nadzorovali tudi regijo Lizbone.

Leta 457, ko je Framta še vladal, je Maldras vodil velik pohod na Luzitanijo.[30] Roparji so oplenili Lizbono tako, da so se pretvarjali, da so prišli v miru, in ko so jih meščani priznali, so plenili mesto.[31]

Leta 468 so mesto Lizbona zasedli Svebi pod Remismundom s pomočjo domačega rimskega guvernerja po imenu Lucidius, vendar se je rimska oblast nad mestom dejansko končala.

  • Kraljestvo Alanov v Hispaniji (409-426 n. št.)
    Kraljestvo Alanov v Hispaniji (409-426 n. št.)
  • Iberski polotok okoli leta 500 našega štetja
    Iberski polotok okoli leta 500 našega štetja

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Museu da Cidade (Lisboa) » Portugal Romano«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2012. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  2. ↑ Pomponius Mela; Gronovius; Schott; Núñez de Guzmán (1748). Pomponii Melae De situ orbis libri III cum notis integris Hermolai Barbari, Petri Joannis Olivarii, Fredenandi Nonii Pintiani, Petri Ciacconii, Andreae Schotti, Isaaci Vossii et Jacobi Gronovii, accedunt Petri Joannis Nunnesii Epistola de patria Pomponii Melae et adnotata... Et J. Perizonii Adnotata... curante A. Gronovio. apud Samuelem Luchtmans et Fil., Academiae typographos. str. 246.
  3. ↑ »Museuteatroromano.pt | Registrado en DonDominio«. www.museuteatroromano.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2016. Pridobljeno 15. januarja 2022.
  4. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. aprila 2012. Pridobljeno 19. novembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  5. ↑ »Sítio da Câmara Municipal de Lisboa: Página principal«.
  6. ↑ Joaquim Antonio de Macedo (1874). A Guide to Lisbon and Its Environs, Including Cintra and Mafra ... Simpkin, Marshall. str. 212–214.
  7. ↑ http://repositorium.sdum.uminho.pt/bitstream/1822/8130/2/5_Disserta%C3%A7%C3%A3o.pdf
  8. ↑ »Inscrições Romanas Do Termo De Loures« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. septembra 2011. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  9. ↑ Cardoso, João Luís (november 2020). »As "Pedras do Martírio" dos Santos Mártires de Lisboa: confirmação das observações de Carlos Ribeiro (1813-1882)«. Al-Madan. 23: 129–133. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2021. Pridobljeno 4. avgusta 2021.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ http://repositorio.ul.pt/bitstream/10451/3855/1/ulfl096138_tm.pdf
  11. ↑ »POC – Programa Operacional da Cultura«. Arqueologia.igespar.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2011. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  12. ↑ »Monumentos«. Monumentos.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  13. ↑ »Igespar Ip | Heritage«. Igespar.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  14. ↑ »Igespar Ip | Património« (v portugalščini). Igespar.pt. 30. november 1959. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  15. ↑ »Lisboa (Portugal)«. Romanaqueducts.info. 25. marec 2005. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  16. ↑ Portugal Romano (18. september 2011). »Ponte e via romana de Catribana (Sintra)«. Portugalromano.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2011. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  17. ↑ »POC – Programa Operacional da Cultura«. Arqueologia.igespar.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2010. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  18. ↑ »Monumentos«. Monumentos.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  19. ↑ »Field Work of Santo André de Almoçageme – Museum of Odrinhas«. Museuarqueologicodeodrinhas.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2012. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  20. ↑ »Igespar Ip | Património« (v portugalščini). Igespar.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  21. ↑ »Igespar Ip | Património |« (v portugalščini). Igespar.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  22. ↑ »Sem título 0«. Neoepica.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2012. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  23. ↑ »Monumentos«. Monumentos.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  24. ↑ »Monumentos«. Monumentos.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  25. ↑ »Igespar Ip | Património« (v portugalščini). Igespar.pt. 17. julij 1990. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  26. ↑ Portugal Romano (27. januar 2011). »Espigão das Ruivas – "Porto Touro"«. Portugalromano.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2011. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  27. ↑ »Monumentos«. Monumentos.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  28. ↑ »Monumentos«. Monumentos.pt. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  29. ↑ »Edição 43 – Loures e Odivelas«. Jornal das Autarquias. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2012. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
  30. ↑ Thompson, 167.
  31. ↑ Thompson, 171.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Olisipo&oldid=6170551«