Emerita Augusta

Emerita Augusta
Augusta Emerita; gledališče in amfiteater sta v desnem kotu ob mestnem obzidju
Emerita Augusta Geografska lokacija: Španija
Lokacija	Mérida, Extremadura,  Španija
Regija	Luzitanija
Koordinati	38°55′N 6°20′W
Tip	naselje
Zgodovina
Ustanovljeno	25 pr. n. št.
Kulture	rimska
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Arheološki sklop Méride
Tip	kulturni
Kriterij	iii, iv
Razglasitev	1993 (17. zasedanje)
Evid. št.	664
Država	Španija
Regija	Evropa in Severna Amerika

Mreža rimskih cest v Hispaniji

Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.

Mesto je ustanovil rimski cesar Avgust, da bi tam naselil rimske legionarje, veterane kantabrijskih vojn. V teh vojnah so se vojskovale V. legija Alaudae, X. legija Gemina in morda XX. legija Valeria Victrix. Mesto je bilo prestolnica rimske province Luzitanije in eno največjih v Hispaniji. Mesto je imelo površino več kot 20 km², tri akvadukte in dva foruma.

Mesto je stalo na stičišču več pomembnih poti. V bližini je bil prehod preko reke Guadiana. Proti zahodu je vodila rimska cesta v Felicitas Julia Olisippo (Lizbona), proti jugu v Hispalis (Sevilla), proti severozahodu proti področju rudnikov zlata in Cordubi (Kordova) in Toletumu (Toledo).

Arheološko najdišče Mérida je eno od največjih arheoloških najdišč v Španiji in od leta 1993 na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Gledališče

Gledališče se je gradilo leta 16 in 15 pr. n. št. in bilo posvečeno konzulu Marku Vipsaniju Agripi. V poznem 1. stoletju ali zgodnjem 2. stoletju n. št. sta ga obnovila cesar Trajan ali Hadrijan. Ponovno je bilo obnovljeno med letoma 330 in 340 med vladanjem cesarja Konstantina in njegovih sinov. Zgrajena je bila sprehajalna pot okoli gledališča in dodano nekaj okrasnih elementom. Z uvedbo krščanstva kot edine rimske državne vere so gledališke predstave uradno razglasili za nemoralne. Gledališče je bilo opuščeno in večina njegove površine je prekrila zemlja. Vidne so ostale le zgornje vrste sedežev (summa cavea). V španskem izročilu so bile znane kot 'sedem sedežev' za katere velja, da je na njih več mavrskih kraljev sodilo in odločalo o usodi mesta.

Amfiteater

Rimski amfiteater

Amfiteater je bil posvečen leta 8 pr. n. št. Služil je za prirejanje gladiatorskih iger in borb z zvermi. Arena je eliptična in obdana z več vrstami sedežev za približno 15.000 obiskovalcev. Spodnje vrste sedežev so bile rezervirane za gledalce visokih družbenih razredov. Ohranjenih je samo nekaj spodnjih vrst, ker so po opustitvi gladiatorskih iger kamen iz gornjih vrst uporabili za gradnjo novih stavb.

Rimsko gledališče

Cirkus

Pogled na cirkus s strehe bližnjega muzeja

Cirkus v Emeriti Augusti je bil zgrajen okoli leta 20 pr. n. št. in bil v rabi kakšnih trideset let preden je bil posvečen, verjetno med vladanjem cesarja Tiberija. Cirkus je bil izven mestnega obzidja ob cesti, ki je povezovala Emeritus v Cordubi (Córdoba) s Toletumom (Toledo). Arena je imela obliko raztegnjene črke U z enim polkrožnim in drugim ravnim koncem. Na sredini je bila 223 m dolga in 8,5 m široka trdno zgrajena in okrašena spina. Steza je omogočala dirke vpreg z dvema ali štirimi konji. Obdana je bila z vrsto lož, nad aterimi je bilo več vrst stojišč. Cirkus z dolžino okoli 400 m in širino okoli 100 m je bil največja zgradba v mestu in je lahko sprejel približno 30.000 gledalcev, se pravi več ali manj vse prebivalce mesta. Tako kot večina cirkusov po celotnem Rimskem cesarstvu je bil tudi circus v Méridi pomanjšani različica rimskega Cirkusa Maximusa, ki je lahko sprejel okoli 150.000 gledalcev.

Most čez Guadiano

Rimski most

Most bi lahko veljal za osrednjo točko mesta. Nadaljuje se z eno od glavnih arterij kolonije, Decumanus Maximus, glavno ulico v smeri vzhod-zahod, značilno za rimska naselja in kastre.

Lokacija mosta je bila skrbno izbrana na delu reke Guadiana, kjer jo otok deli na dva kanala. Prvotna zgradba je bila sestavljena iz dveh odsekov lokov, povezanih z ograjeno cesto. Po poplavi leta 1603, ki je poškodovala del zgradbe, je bil ta del zamenjan z več loki. Že v rimskem času so most večkrat podaljšali in dodali vsaj pet zaporednih odsekov lokov, tako da je bil most tudi med občasnimi poplavami Guadiane prehoden. Most je dolg skupaj 792 m, zaradi česar je eden od najdaljših ohranjenih mostov iz antičnih časov.

Akvadukt Los Milagros

Akvadukt Los Milagros

Akvadukt je bil zgrajen na začetku 1. stoletja pr. n. št. Po njem je Augusta Emerita dobivala vodo s 5 km oddaljenega jezu Proserpina. Oboki akvadukta so dokaj dobro ohranjeni, predvsem na delu čez dolino reke Albarregas.

Špansko ime Acueducto de los Milagros (slovensko akvadukt čudežev) je dobil verjetno zato, ker po več kot 2000 letih še vedno stoji.

Akvadukt Rabo de Buey-San Lázaro

Ostanki akvadukta Rabo de Buey-San Lázaro

Dianin tempelj

Trajanov slavolok

Ta akvadukt je dovajal vodo iz potokov in podzemnih izvirov severno od mesta. Podzemni del akvadukta je zelo dobro ohranjen, nadzemni del čez dolino Albarregas pa ne. Ohranjeni so samo trije stebri in loki v bližini cirkusa in akvadukta, ki so ga zgradili v 16. stoletju, delno z gradivom iz rimskega akvadukta.

Dianin tempelj

Dianin tempelj je stal na mestnem forumu. Je eden od samo nekaj verskih zgradb, ohranjenih v zadovoljivem stanju. Ime Dianin tempelj, ki ga je dobil ob odkritju, je napačno, ker je pripadal kultu cesarja. Zgrajen je bil v poznem 1. stoletju pr. n. št. ali v obdobju cesarja Avgusta. V 16. stoletju je bil del templja preurejen v palačo grofa Corbosa.

Tempelj je pravokotne oblike in obdan s stebri. Pročelje z nizom šestih stebrov je obrnjeno proti mestnemu forumu. Zgrajen je večinoma iz granita.

Trajanov slavolok

Trajanov slavolok je stal na kardu (Cardo Maximus), eni od dveh glavnih mestnih ulic, ki je povezovala oba mestna foruma. Zgrajen je iz granita in prvotno obložen z marmorjem. Visok je 13,97 m, dolg 5,70 m in širok 8,67 m. Slavolok je imel triumalno vlogo in je bil morda prehod k provincialnemu forumu. Ime je sporno, ker se spominski napis na njem že pred stoletji izgubil.

Mitrej

Mitrej je bil odkrit naključno v zgodnjih 60. letih dvajsetega stoletja in se ne šteje za pravi mitrej, ampak za hišo (domus). Je v južnem delu Méride. Zgrajen je iz blokov neobdelanega kamna z ojačenimi vogali kot hiša z notranjim vrtom. V njej je soba z zahodnim delom znamenitega kozmatskega mozaika z alegoričnimi podobami naravnih elementov (reke, vetrovi itd.), ki jih nadzira Eon. Kompleks je bil pred kratkim pokrit in obnovljen.

Predmete iz pravega mitreja so odkrili izven Méride. Shranjeni so v Narodnem muzeju rimske umetnosti v Méridi. V muzeju so tudi predmeti, ki so jih odkrili med izkopavanji leta 2003. Ti predmeti so v zelo dobrem stanju, zato se domneva, da so bili 'namenoma skriti'.

Kolumbarij

Kolumbarij sta pogrebni stavbi brez strehe, del nekropole zunaj obzidja rimskega mesta. Obe sta najboljša primera pogrebnih zgradb v Emeriti. Zgrajeni sta iz neobdelanega kamna, sedeži pa so iz granita. V obeh so ohranjeni identifikacijski napisi rodbin (gens), zlasti Voconia in Iulia, ko so bile lastnice stavb.

Okolica je bila nedavno preurejena s sprehajališče in park. V njem so na ploščah citati epikurejcev in stoikov, ostanki grobnic in drevesa, pomešani ploščami z napisi, ki pojasnjujejo rimske pogrebne običaje. V njem sta tudi dva rimska mavzoleja. V 70. letih so bila tukaj stanovanja revnih družin obdelovalcev kositra.

Kolumbarij je dostopen skozi mitrejsko hišo.

Alcazaba

Obzidje Alcazabe

Trdnjava Alcazaba stoji ob rimskem mostu čez Guadiano. Zgradil jo je Abd-er-Rahman II. leta 835 kot utrdbo, ki bi nadzirala mesto. V Meridi so se namreč od leta 805 stalno upirali arabski oblasti. Alcazaba je bila prva arabska citadela na iberskem polotoku.

Trdnjava je kvadrat s stranicami 130 m, v kateri je bilo lahko nastanjenih veliko vojakov. V trdnjavi je čudovit neusahljiv rezervoar za pitno vodo, ki se je pod zemljo napajal iz reke Guadiana. Na vogalu Alcazabe je bil samostan vojaškega reda sv. Jakoba (Santiago), v katerem je zdaj sedež vlade avtonomne skupnosti Extremadura (šansko Junta de Extremadura). Ob rimskem mostu ja majhen prostor, imenovan Alcazarejo, iz katerega so nadzirali promet preko mosta.

Druga arheološka najdišča

• Hiša Amfiteater. Tako imenovana, ker stoji poleg amfiteatra. V resnici sta bili dve hiši: Hiša Vodni stolp in na drugi strani dejanska Hiša Amfiteater.
• Arheološko najdišče Morerías. Ime tega najdišča se nanaša na njegov prejšnji obstoj kot arabske soseske. Obstajajo tudi rimski ostanki. Nad njim stoji avantgardna stavba Morerías, sedež več oddelkov Junte de Extremadura.
• Rimski most čez reko Albarregas. Zgrajen je bil v času vladavine Avgusta, da bi rešili reko Albarregas, preden se je izlila v reko Guadiana le nekaj sto metrov nižje. Od tu se je začela Ruta de la Plata do Astorga. Dolg je 145 metrov.
• Vrata foruma. Postavljena v 1. stoletju. Obnovljena je bila v prejšnjem stoletju na podlagi nekaterih najdb na tem mestu, od katerih jih je veliko ohranjenih v Narodnem muzeju rimske umetnosti. Spomenik je sestavljen iz arkadne stavbe z zidom, v katerem so različne niše za kipe, ki jih najdemo tukaj. Nahaja se v bližini Dianinega templja na enem od dveh forumov, ki jih je imela Mérida: enem lokalnem in enem provincialnem, ki je v Cardus Maximus.
• Rimske kopeli San Lázaro. Ti termalni vrelci so v parku San Lazaro Lineal, v njih so uživali visoki meščani, ki so prihajali na dogodke v rimskem cirkusu.
• Rimske kopeli in snežna jama na ulici Reyes Huertas. Snežne in hladnovodne kopeli, ki so jih uporabljali Rimljani, so edinstvene v Rimskem cesarstvu. Uporabljale so jih tudi za shranjevanje hitro pokvarljivega blaga.
• Kripta Santa Eulalia, ki je na arheološkem najdišču Santa Eulalia v kleti bazilike sv. Eulalie, je zelo zanimivo najdišče, ki opisuje različne preobrate, ki jih je ta cerkev pretrpela od svoje gradnje do danes.
• Obelisk Santa Eulalia. Zgrajen je bil v 17. stoletju v čast mučenki, zavetnici Méride]], uporabljeni so bili različni gradbeni materiali, med njimi rimski kosi, vključno s tremi valjastimi oltarji in kapitelom. Celoto krona podoba mučenke v predelanih sodnih oblačilih.
• Xenodoquio. Edini ostanek vizigotske arhitekture, ohranjen v Španiji, ki nima liturgičnega značaja. Zgradil ga je škof Mason v drugi polovici 6. stoletja. V bližini bazilike sv. Eulalie de Mérida je služil kot bolnišnica in zavetje za romarje, ki so prišli častit posmrtne ostanke otroka mučenca, uporabljali pa so ga tudi kot bolnišnico za revne v mestu.
• Samostan San Andrés. Ustanovljen leta 1571 s strani dominikanskega reda Santo Domingo. Ostala sta le cerkev in glavna fasada, na kateri je mogoče videti podobo Santo Dominga. Nedavna izkopavanja na mestu samostana so odkrila zanimive arheološke podatke, ki ponujajo vpogled v zgodovinski razvoj tega dela starega mestnega jedra. Iz 3. in 4. stoletja izvira mozaik, ki je krasil rimsko hišo znotraj mestnega obzidja. Vizigotski znanstveniki so odkrili eno najstarejših cerkva v mestu San Andrés. V islamskem obdobju je bilo na tem mestu pokopališče, od 12. stoletja pa so vidni ostanki novega obzidja, ki je obdajalo islamsko mesto. S prihodom kristjanov v 13. stoletju je bila nekdanja vizigotska cerkev obnovljena in s seboj prinesla tudi pokopališče. Že v 16. stoletju je bil ustanovljen današnji samostan.
• Castellum aquae. Stoji na vrhu ulice Calvario in je bil konec akvadukta Los Milagros ter glavna točka za distribucijo vode po vsem mestu.
• Dolmen Lácara. Nacionalni spomenik od leta 1931. Je na obrobju mesta, ima krožno komoro s premerom 5,10 metra, hodnik dolg 20 metrov in nasip iz kamenja in zemlje, ki pokriva konstrukcijo, visok 3,50 metra, eliptične oblike, ki na svoji osi doseže 35 metrov.
• Rezervoarja Cornalvo in Proserpina. Najdemo jih v bližini Méride in so morda najstarejša rezervoarja v Španiji: Močvirski naravni park Cornalvo in rezervoar Proserpina (okoli njiju je zgrajeno stanovanjsko predmestje Méride in poletni prostor za prosti čas). Tradicionalno veljata za rimskega izvora, čeprav nekateri znanstveniki zdaj trdijo, da izvirata iz srednjega veka.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Emerita Augusta v Wikimedijini zbirki