Rimsko gledališče (zgradba)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji
Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji
Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: 1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)

Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim. Na splošno so Grki v arhitekturi močno vplivali na Rimljane in zgradba gledališča ni bila nič drugačna od drugih stavb. Rimska gledališča so drugačna v tem, da so jih gradili na lastnih temeljih namesto del na brežini in so popolnoma zaprta z vseh strani. Njihova zasnova je gledališče v Pompejih (Theatrum Pompeium), ki je bilo prvo stalno rimsko gledališče.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Rimska gledališča so gradili po vsem cesarstvu, od Španije do Bližnjega vzhoda. Zaradi sposobnosti Rimljanov, da vplivajo na lokalno arhitekturo, so številna gledališča po svetu z edinstvenimi rimskimi atributi. [1]

Med gledališči in amfiteatri v antičnem Rimu so podobnosti. Izdelani so bili iz istega materiala, rimskega betona, in so bili prostori za javnost, čeprav sta to dve popolnoma različni zgradbi s posebnimi postavitvami, ki ustrezajo različnim dogodkom. Amfiteater ne potrebuje vrhunske akustike tako kot rimsko gledališče. Medtem ko je bil amfiteater namenjen dirkam in gladiatorskim prireditvam, je gledališče gostilo prireditve, kot so bili igre, pantomima, zborovsko petje in govore. Njihova polkrožna oblika krepi naravno akustiko v primerjavi z rimskimi amfiteatri, ki so bili zgrajeni v krogu.

Standardna oblika rimskega gledališča

Polkrožne stavbe so imele nekatere značilne arhitekturne elemente z manjšimi razlikami glede na regijo, v kateri so bile zgrajene:

  • prednja skena je bila visoka zadnja stena odrskega nadstropja, podprta s stebri;
  • proskenij je bil zid, ki je podpiral sprednji del odra z bogato okrašenimi nišami ob straneh;
  • helenistični vpliv je viden pri uporabi proskenija;
  • rimsko gledališče je imelo tudi podij, ki bil včasih podprt s stebri prednje skene;
  • skena prvotno ni bila del same stavbe, zgrajena je bila le za pridobivanje izkušenj igralcev. Sčasoma je postala del zgradbe same, izdelana je bila iz betona;
  • gledališče je bilo razdeljeno na oder (orkestra) in dela za sedenje (avditorij);
  • vomitorij, vhodi in izhodi, so bili namenjeni javnosti. [2]

V avditoriju so se ljudje zbirali in je bil včasih zgrajen na hribčku ali pobočju, na katero so zložili sedeže, tako kot je bilo v grškem gledališču. Osrednji del avditorija je bil izdolben v hrib ali pobočje, medtem ko so zunanji polkrožni sedeži zahtevali strukturno podporo in trdne oporne zidove.

Vsa gledališča, zgrajena v Rimu, so bila umetna, brez uporabe zemeljskih del. Avditorij ni bil pokrit. Namestili so platnene strehe (vela) in s tem zagotovili zavetje pred dežjem in sončno pripeko. [3]

Nekaj rimskih gledališč, ki so bila izdelana iz lesa, so po festivalu podrli zaradi moratorija na stalne gledališke strukture do leta 55 pred našim štetjem, ko je bilo zgrajeno gledališče Pompej z dodanim templjem, s čimer so se izognili zakonu. Nekatera rimska gledališča kažejo znake, da nikoli niso bila takoj dokončno zgrajena. [4]

V Rimu je nekaj gledališč preživelo stoletja po svoji dograditvi in tako je nekaj dokazov o posebnih gledališčih. Aravzion, gledališče v današnjem Orangeu v Franciji, je dober primer klasičnega rimskega gledališča s pomaknjeno prednjo sceno, ki spominja na zahodnorimske gledališke oblike, manjka le več okrasnih elementov. Obnovljen Aravzion še danes s svojo čudovito strukturno akustiko kaže, da je čudo rimske arhitekture.

Seznam rimskih gledališč v današnjih krajih[uredi | uredi kodo]

Seznam ni popoln. Lokacije gledališč brez nadaljnjih informacij o mestu samem so omejene.

Rimsko Rimsko gledališče v Plovdivu v Bolgariji

Bolgarija[uredi | uredi kodo]

  • Plovdiv (starodavni Filipopolis), še v uporabi
  • Sofija (starodavni Serdiko)
  • Stara Zagora (starodavno gledališče Avgusta Trajana), še v uporabi

Hrvaška[uredi | uredi kodo]

Egipt[uredi | uredi kodo]

Francija[uredi | uredi kodo]

Ruševine rimskega gledališča v Arlesu
  • Arles – na seznamu Unescove svetovne dediščine skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
  • Autun
  • Lyon, starodavno rimsko gledališče Fourvière
  • Lillebonne v Normandiji
  • Orange, starodavno gledališče (Théâtre Antique d'Orange) je na Unescovem seznamu svetovne dediščine skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
  • Vienne, Isère

Nemčija[uredi | uredi kodo]

  • Mainz, Theatrum Mogontiacensium (Mogontiacum)

Grčija[uredi | uredi kodo]

  • Atene, Rimsko gledališče Heroda Atiškega (Herodeon)

Italija[uredi | uredi kodo]

Rimsko gledališče Fiesole

Izrael[uredi | uredi kodo]

  • Cezarjeva maritima
  • Scitopolis (Beit Še'an)
  • Elevferopolis (Beit Guvrin)
  • Sebaste (Samarija)
  • Neapolis (Nablus)
  • Hamat Gader
  • Seforis (Cipori)
  • Tiberias
  • Hipos
  • Šuni (Binjamina)

Jordanija[uredi | uredi kodo]

Rimsko gledališče Um Kais, Gadara

Libija[uredi | uredi kodo]

  • Leptis Magna
  • Sabrata

Luksemburg[uredi | uredi kodo]

  • Dalheim Ricciacum

Makedonija[uredi | uredi kodo]

Portugalska[uredi | uredi kodo]

Ruševine rimskega gledališča Olisipo

Španija[uredi | uredi kodo]

Rimsko gledališče Emerita Avgusta

Švica[uredi | uredi kodo]

Rimsko gledališče Avgusta Ravrica

Sirija[uredi | uredi kodo]

Rimsko gledališče v Palmiri

Tunizija[uredi | uredi kodo]

Rimsko gledališče v Dougi
Rimsko gledališče Verulamium

Turčija[uredi | uredi kodo]

Velika Britanija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mark Wilson Jones. Principles of Roman Architecture. New Haven: Yale University Press, 2000.
  2. ^ K. E. Ros. "The Roman theater at Carthage (the theater's substructures, plan and the identification of architectural elements)". American Journal of Archaeology v. 100 (July 1996) pp. 449–89.
  3. ^ Richard Allan Tomlinson. "Theatres (Greek and Roman), structure", The Oxford Companion to Classical Civilization. Ed. Simon Hornblower and Antony Spawforth. Oxford University Press, 1998. Oxford Reference Online. Oxford University Press. Northwestern University. 11 May 2007.
  4. ^ Constance Campbell. "The Uncompleted Theatres of Rome", The Johns Hopkins University Press. Theatre Journal 55.1 (2003) 67–79 10 May 2007.
  5. ^ http://books.google.com.br/books?id=Bt6NSL-F2iwC&lpg=PA109
  6. ^ [1] (Colchester Museums official website).
  7. ^ Roman Theatre of Verulamium (official website).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]