Nova Štifta, Sodražica
Nova Štifta, Sodražica | |
|---|---|
 | |
  Nova Štifta, Sodražica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°44′46.38″N 14°39′50.05″E / 45.7462167°N 14.6639028°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Sodražica |
| Površina | |
| • Skupno | 0,26 km2 |
| Nadm. višina | 614 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 8 |
| • Gostota | 31 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1317 Sodražica |
| Zemljevidi | |
Nova Štifta je naselje v Občini Sodražica.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Zaselek se nahaja na vrhu holma z nadmorsko višino 622 m, nad zahodnim robom Ribniškega polja, ob vzhodnem vznožju Travne gore. Od Sodražice je oddaljena 4 km in od Ribnice 6 km. Od tod se po strmem gozdnatem pobočju in serpentinasti gozdni cesti pride do planinske koče na Travni gori. V letu 2016 je tukaj živelo 9 prebivalcev.[2]
Izvor pomena krajevnega imena
[uredi | uredi kodo]Krajevno ime vsebuje izposojenko iz nemščine Stift v pomeni 'samostan, cerkvena ustanova'; v kraju namreč stoji romarska cerkev, na kar se navezuje zgoraj omenjena nemška beseda.[3]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Nova Štifta je znana predvsem po baročni romarski cerkvi Vnebovzetja Device Marije. Svetišče so postavili v letih 1641−1671 po naročilu ribniškega graščaka Jurija Khisla zaradi čudežnega prikazovanja luči na vzpetini Brinov vrh (622 mnm). Cerkev sestavljata osmerokotna ladja in manjši prezbiterij kvadratnega tlorisa s porezanimi vogali. Zunaj obdaja pročelje pokrit arkadni hodnik, znotraj se boči 27 m visoka kupola, nad njo je zvonik z baročno kapo. Svetišče je verjetno kopija renesančne cerkve Santa Maria Incoronata iz Lodija pri Milanu. Stavba je bila vzor mnogim poznejšim sakralnim gradnjam na Slovenskem.[4]
Posebnost Nove Štifte sta tudi dve veliki lipi (od prvotnih štirih) (visoki okrog 25 m in stari okrog 370 let). V krošnji večje lipe se nahaja lesena uta, do katere vodi 30 stopnic. Poleg cerkve stoji frančiškanski samostan, sicer pa se v zaselku nahajajo še tri hiše.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ SURS [1]
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Naselja |  | |
|---|---|---|
| Znamenitosti | ||
| Osebnosti | ||
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
