Neferirkare
| Neferirkare | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neferirkare II | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 Neferirkarejeva kartuša na Abidoškem seznamu kraljev | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Faraon | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vladavina | 1 leto in 6 mesecev okoli leta 2160 pr. n. št. (Osma dinastija) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Predhodnik | Neferkauhor | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Naslednik | nezanesljiv, verjetno Meriibre Heti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pokopan | ni znano | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Neferirkare, včasih tudi Neferirkare II., da bi se razlikoval od Neferirkare Kakaia iz Pete dinastije, je bil faraon Osme egipčanske dinastije, ki je vladala v zgodnjem prvem vmesnem obdobju Egipta (2181–2055 pr. n. št.). Po mnenju egiptologov Kima Ryholta, Jürgena von Beckeratha in Darrell Bakerja je bil 17. in zadnji vladar Osme dinastije.[1][2][3] Veliko egiptologov ima Neferirkareja tudi za zadnjega faraona Starega kraljestva.[4]
Dokazi
[uredi | uredi kodo]Neferirkarejevo ime je jasno dokazano v 56. vnosu Abidoškega seznama kraljev, sestavljenega med vladanjem Setija I. približno 900 let po Neferirkarejevi smrti.[2] Zadnja rekonstrukcija Torinskega seznama kraljev, sestavljenega v ramzeškem obdobju, kaže, da je bil Neferirkare zapisan v 13. vrstici 5. kolone seznama.[1][2]
Istovetenje
[uredi | uredi kodo]Farouk Gomaà, William C. Hayes in Baker istovetijo Neferirkareja s Horovim imenom Demedjibtavi (Dmḏ-ib-t3wy, "Tisti, ki združuje srci dveh dežel"), ki je zapisano na Koptoškem dekretu R, shranjenem v Egipčanskem muzeju (JE 41894). Dekret se nanaša na Minov tempelj pri Koptosu in ga izvzema iz plačevanja pristojbin in dajatev.[5][6][7][8][9] Jürgen von Beckerath to istovetenje zavrača.[10]
Drugo predlagano istovetenje je povezano s priimkom Vadžkare (W3ḏ-k3-Rˁ, "Cvetoča je Rajeva Ka"), zapisanem v Koptoškem dekretu R.[11] Mnenja egiptologov o tej povezavi so zelo neenotna.[12][13]
Maha Farid Mostafa je leta 2014 objavil napis, odkrit v Šemajevi grobnici. Napis pripada najverjetneje Šemajevemu sinu Idiju, četudi se njegovo ime ni ohranilo. Besedilo je datirano v vladavino kralja z imenom Pepi in prestolnim imenom Nefer-ka[uničeno]-Ra. Maha Farid Mostafa je prestolno ime rekonstruiral v Neferirkare. Napis je zagotovo iz Osme dinastije.[14]
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Torinski seznam kraljev mu pripisuje leto in pol vladanja.[1][10] Tako na Torinskem kot na Abidoškem seznamu kraljev je omenjen kot zadnji vladar združene Sedme/Osme dinastije. Neferirkareja je morda odstavil Meriibre Heti, prvi vladar herakleopolske Devete dinastije. Druga možnost je, da se je egipčanska država zaradi nizkega vodostaja Nila in posledičnih suš in lakote popolnoma sesula, s čimer se je začel kaos, imenovan prvo vmesno obdobje Egipta.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kim Ryholt. "The Late Old Kingdom in the Turin King-list and the Identity of Nitocris". Zeitschrift für ägyptische 127 (2000): 99.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, 2008. str. 360. ISBN 978-1-905299-37-9.
- ↑ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, Heft 49. Mainz: P. von Zabern, 1999. str. 68. ISBN 3-8053-2591-6.
- ↑ Renate Mueller-Wollermann (2014). End of the Old Kingdom. UCLA Encyclopedia of Egyptology.
- ↑ Farouk Gomaà. Ägypten während der Ersten Zwischenzeit, Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients. Reihe B: Geisteswissenschaften, vol. 27. Reichert, Wiesbaden 1980. str. 59. ISBN 3-88226-041-6.
- ↑ William C. Hayes. "Royal Decrees from the Temple of Min at Coptus". JEA 32 (1946).
- ↑ Coptos decree R. Po M. A. Moret. "Chartes d'immunité dans l'Ancien Empire égyptien". Journal Asiatique, Pariz 1917 (Sér. 11/T.10).
- ↑ Nigel Strudwick. Texts from the Pyramid Age. Brill 2005. ISBN 9004130489.
- ↑ William C. Hayes. The Scepter of Egypt: A Background for the Study of the Egyptian Antiquities. The Metropolitan Museum of Art. Vol. 1, From the Earliest Times to the End of the Middle Kingdom, str. 134.
- ↑ 10,0 10,1 Jürgen von Beckerath. "The Date of the End of the Old Kingdom of Egypt". JNES 21 (1962): 143.
- ↑ Margaret Bunson. Encyclopedia of Ancient Egypt. Infobase Publishing, 2009. str. 429. ISBN 1438109970.
- ↑ Hans Goedicke. Königliche Dokumente aus dem Alten Reich. Ägyptologische Abhandlungen, Bd. 14. Harrassowitz, Wiesbaden 1967, str. 215.
- ↑ Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3.
- ↑ Maha Farid Mostafa. The Mastaba of SmAj at Naga' Kom el-Koffar, Qift, Vol. I. Kairo 2014, str. 157-161. ISBN 978-977642004-5.
Neferirkare
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Neferkauhor |
Faraon Egipta okoli 2160 pr. n. št. |
Naslednik: Meriibre Heti |