Pojdi na vsebino

S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Nealkoholni steatohepatitis)
Nealkoholna maščobna jetrna bolezen
Mikroskopski posnetek vzorca jeter z nealkoholno maščobno boleznijo, ki se kaže s steatozo (maščobno tkivo je obarvano belo).
Specialnostgastroenterologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10K76.0
MKB-9571.8
DiseasesDB29786
eMedicinemed/775

S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen (MASLD, angl. metabolic dysfunction associated steatotic liver disease)[1] oziroma presnovna maščobna jetrna bolezen, [2][3][4] pred letom 2023 imenovana nealkoholna maščobna jetrna bolezen ali nealkoholna zamaščenost jeter[5] (NAFLD, angl. non-alcoholic fatty liver disease), je vrsta maščobne bolezni jeter, ki se pojavi ob nalaganju maščevja v jetrih zaradi vzrokov, ki niso povezani s prekomernim uživanjem alkohola. Skrajna oblika presnovne maščobne bolezni jeter je nealkoholni steatohepatitis (NASH).[6] MASLD je najpogostejša jetrna bolezen razvitega sveta.[7][8]

MASLD je povezan z nastankom neodzivnosti na inzulin in presnovnega sindroma. Odzove se lahko na ukrepe, ki se sicer uporabljajo pri drugih stanjih neodzivnosti na inzulin, npr. sladkorni bolezni tipa 2, kot sta zmanjšanje telesne mase ter zdravljenje z metforminom in tiazolidinedioni.[9] Bolezen ima do 80 % ljudi z debelostjo.[10] NASH velja za poglavitni vzrok nepojasnjene jetrne ciroze.[6] Pri večini bolnikov, pri katerih je bolezen prepoznana zelo zgodaj in uspešno nadzorovana, so izidi dobri.[11]

V Združenih državah Amerike MASLD prizadene okoli 12 do 25 %,[12] medtem ko NASH razvije 2 do 5 % prebivalstva.[12]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]

Večina ljudi ima le blage simptome ali pa so povsem brez njih. Bolnik lahko toži zaradi utrujenosti in neprijetnega občutka v zgornjem desnem kvadrantu trebuha. Zlatenica je redka, lahko pa se pojavi v blagi obliki. Večino primerov bolezni diagnosticirajo po rutinskih krvnih pregledih, ki pokažejo nenormalne teste jetrne funkcije. Kadar posameznik dnevno zaužije več kot 20 gramov alkohola (okoli 25 ml čistega alkohola), po definiciji ne moremo govoriti o nealkoholni jetrni bolezni.[9]

MASLD je povezan z nastankom neodzivnosti na inzulin in presnovnega sindroma (debelost, kombinirana hiperlipidemija, sladkorna bolezen tipa 2 in povišan krvni tlak).[9][6]

Vzroki

[uredi | uredi kodo]

Strokovnjaki ne vedo natančno, zakaj pri nekaterih posameznikih pride do kopičenja maščob v jetrih in pri drugih ne. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj določeni bolniki z zamaščenostjo jeter razvijejo vnetje, ki lahko vodi v cirozo. Nastanek nealkoholne maščobne jetrne bolezni in posledično nealkoholnega steatohepatitisa je povezan s prekomerno telesno maso, odpornostjo na inzulin (pri čemer celice ne morejo privzeti ustreznih količin krvnega sladkorja kljub prisotnosti inzulina), hiperglikemijo (ki kaže na moteno toleranco za glukozo ali že razvito sladkorno bolezen tipa 2) in povišane vrednosti maščob, zlasti trigliceridov, v krvi.[13] Dejavnika tveganja sta tudi starost in kajenje. Se pa lahko bolezen pojavi tudi pri posameznikih brez znanih dejavnikov tveganja, vključno z otroki.[14]

Sladkane brezalkoholne pijače

[uredi | uredi kodo]

Sladkane brezalkoholne pijače povezujejo z nastankom nealkoholne maščobne jetrne bolezni zaradi njihove visoke vsebnosti fruktoze, bodisi v obliki koruznega sirupa z visokim deležem fruktoze ali njegovega presnovka glukoze. Visoke količine fruktoze lahko povečajo nalaganje maščob v notranjih organih.[15][16]

Zdravila

[uredi | uredi kodo]

MASLD lahko povzročijo tudi nekatera zdravila:[9]

Zdravljenje bolezni

[uredi | uredi kodo]

Na voljo ni specifičnih zdravil za zdravljenje presnovne maščobne jetrne bolezni.[17][14] Nekatere raziskave so pokazale, da lahko potek bolezni ublažijo zdrava prehrana, telesna dejavnost in zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Na splošno se priporoča izogibati dejavnikom tveganja, ki so povezani s presnovnim sindromom, ter zmanjšanje uživanja alkoholnih pijač.[9][18] Številna zdravila so izkazala izboljšanje bioloških označevalcev bolezni, kot je na primer raven alanin-transaminaze, vendar večina med njimi ni zmanjšala histološke poškodbe jeter oziroma izboljšala kliničnih izidov bolezni.[9]

V pomoč je lahko bariatrični poseg.[19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Hegarty R. s sod. NAFLD to MAFLD in adults but the saga continues in children: an opportunity to advocate change. Journal of Hepatology 2021 vol. 74: 966–1001.
  2. ↑ Rinella ME, Lazarus JV, Ratziu V, Francque SM, Sanyal AJ, Kanwal F, Romero D, Abdelmalek MF, Anstee QM, Arab JP, Arrese M, Bataller R, Beuers U, Boursier J, Bugianesi E, Byrne C, Castro Narro GE, Chowdhury A, Cortez-Pinto H, Cryer D, Cusi K, El-Kassas M, Klein S, Eskridge W, Fan J, Gawrieh S, Guy CD, Harrison SA, Kim SU, Koot B, Korenjak M, Kowdley K, Lacaille F, Loomba R, Mitchell-Thain R, Morgan TR, Powell E, Roden M, Romero-Gómez M, Silva M, Singh SP, Sookoian SC, Spearman CW, Tiniakos D, Valenti L, Vos MB, Wong VW, Xanthakos S, Yilmaz Y, Younossi Z, Hobbs A, Villota-Rivas M, Newsome PN (Junij 2023). »A multi-society Delphi consensus statement on new fatty liver disease nomenclature«. Hepatology (Baltimore, Md.). doi:10.1097/HEP.0000000000000520. PMID 37363821. S2CID 259260747. {{navedi časopis}}: Preveri vrednost |s2cid= (pomoč)
  3. ↑ Smith, Jennie (13. julij 2023). »A Liver Disease Gets a New Name, Diagnostic Criteria«. Medscape.
  4. ↑ »Advances in MASLD/NAFLD - call for manuscript submissions«. Nature - communications medicine. 2023.
  5. ↑ Osredkar J., Nikolić M. Pomen izračuna fibroznega indeksa pri različnih jetrnih obolenjih. GASTROENTEROLOG. Letnik 16, št. 1, oktober 2012: 22–33.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Clark JM, Diehl AM (2003). »Nonalcoholic fatty liver disease: an underrecognized cause of cryptogenic cirrhosis«. JAMA. 289 (22): 3000–3004. doi:10.1001/jama.289.22.3000. PMID 12799409.
  7. ↑ Shaker M; in sod. (2014). »Liver transplantation for nonalcoholic fatty liver disease: New challenges and new opportunities«. World journal of gastroenterology: WJG. 20 (18): 5320. doi:10.3748/wjg.v20.i18.5320.
  8. ↑ Rinella ME (Junij 2015). »Nonalcoholic fatty liver disease: a systematic review«. JAMA (Systematic review). 313 (22): 2263–2273. doi:10.1001/jama.2015.5370. PMID 26057287.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 Adams LA, Angulo P (2006). »Treatment of non‐alcoholic fatty liver disease«. Postgrad Med J. 82 (967): 315–22. doi:10.1136/pgmj.2005.042200. PMC 2563793. PMID 16679470.
  10. ↑ Sanyal, A J (2002). »AGA Technical Review on Nonalcoholic Fatty Liver Disease«. Bethesda, MD: American Gastroenterological Association.
  11. ↑ »Nonalcoholic Fatty Liver Disease«.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Fatty Liver Disease (Nonalcoholic Steatohepatitis)«. NIDDK. Maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2016. Pridobljeno 10. novembra 2016.
  13. ↑ http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/nonalcoholic-fatty-liver-disease/symptoms-causes/syc-20354567, vpogled: 10. 10. 2017.
  14. ↑ 14,0 14,1 http://www.nhs.uk/conditions/fatty-liver-disease/Pages/Introduction.aspx, vpogled: 10. 10. 2017.
  15. ↑ Nseir, W.; Nassar, F.; Assy, N. (2010). »Soft drinks consumption and nonalcoholic fatty liver disease«. World Journal of Gastroenterology. 16 (21): 2579–2588. doi:10.3748/wjg.v16.i21.2579. PMC 2880768. PMID 20518077.
  16. ↑ Allocca, M; Selmi C (2010). »Emerging nutritional treatments for nonalcoholic fatty liver disease«. V Preedy VR; Lakshman R; Rajaskanthan RS (ur.). Nutrition, diet therapy, and the liver. CRC Press. str. 131–146. ISBN 1420085492.
  17. ↑ Ratziu, V; Goodman, Z; Sanyal, A (april 2015). »Current efforts and trends in the treatment of NASH«. Journal of Hepatology. 62 (1 Suppl): S65-75. doi:10.1016/j.jhep.2015.02.041. PMID 25920092.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  18. ↑ Veena J, Muragundla A, Sidgiddi S, Subramaniam S (2014). »Non-alcoholic fatty liver disease: need for a balanced nutritional source«. Br. J. Nutr. 112 (11): 1858–72. doi:10.1017/S0007114514002591. PMID 25274101.
  19. ↑ McCULLOUGH, Arthur J (1. oktober 2011). »Epidemiology of the metabolic syndrome in the USA«. Journal of Digestive Diseases (v angleščini). 12 (5): 333–340. doi:10.1111/j.1751-2980.2010.00469.x. ISSN 1751-2980. PMID 21091931.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=S_presnovno_motnjo_povezana_maščobna_jetrna_bolezen&oldid=6277054«