Metformin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Metformin
Metformin.svg
Metformin-from-xtal-3D-balls.png
Klinični podatki
Izgovarjavametformín[4]
Blagovne znamkeGlucophage in druge[2]
SinonimiN,N-dimetilbigvanid[3]
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa696005
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabez zaužitjem
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost50–60 %[5][6]
Vezava na beljakovineminimalna[5]
Presnovase ne presnavlja v jetrih[5]
Razpolovni čas4–8,7 h[5]
Izločanjes sečem (90 %)[5]
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.010.472 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC4H11N5
Mol. masa129.164
3D model (JSmol)
Gostota1.3±0.1[7] g/cm3

Metformín je peroralno zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni iz skupine bigvanidov.[2] Velja za zdravilo izbora za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2,[8][9][10] zlasti pri bolnikih s prekomerno telesno maso.[11] Uporaba metformina namreč ni povezana s pridobivanjem telesne mase.[12] Uporablja se tudi za zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov.[8] Na tržišču je pod raznimi tržnimi imeni, med drugim kot Glucophage.[2]

Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.[13] Pogosti neželeni učinki vključujejo drisko, slabost in bolečino v trebuhu.[8] Ob uporabi metformina je tveganje za pojav hipoglikemije (prenizke ravni krvnega sladkorja) majhno.[8] Pri neustrezni uporabi ali uporabi prevelikih odmekov obstaja tveganje za laktično acidozo.[14] Ne sme se uporabljati pri bolnikih s hujšo okvaro delovanja jeter ali ledvic.[8] Pri uporabi med nosečnostjo ni znanega tveganja, vendar se pa nasplošno pri nosečnostni sladkorni bolezni priporoča inzulin.[8][15] Kot učinkovina iz skupine bigvanidov[8] deluje tako, da znižuje proizvodnjo glukoze v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.[8]

Metformin so odkrili leta 1922.[16] V 50-ih letih prejšnjega stoletja je uporabo pri ljudeh začel raziskovati francoski zdravnik Jean Sterne.[16] Kot zdravilo so ga v Franciji začeli uporabljati leta 1957.[8][17]

Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[18] Na tržišču je že tudi v obliki večizvornih (generičnih) zdravil.[2] Je najpogosteje predpisovano zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni.[19]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Glede na slovenske in tuje smernice je metformin ob upoštevanju nefarmakoloških ukrepov zdravilo izbora pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Uporablja se tudi kot dodatek inzulinu pri zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, samostojno pa tudi pri nekaterih drugih stanj insulinske rezistence, npr. pri sindromu policističnih jajčnikov.[19]

Sladkorna bolezen tipa 1[uredi | uredi kodo]

Meformin ni uradno odobren za uporabo pri sladkorni bolezni tipa 1, vendar se v nekaterih primerih uporablja v kombinaciji z inzulinom, zlasti pri bolnikih s prekomerno telesno maso za izboljšanje glikemičnega nadzora ob zmanjšanih odmerkih inzulina.[20] Podatki iz kliničnih raziskav so omejeni,[21] kažejo pa, da lahko metformin pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 pomaga pri uporabi manjših odmerkov inzulina, vendar ob povečanem tveganju za pojav hipoglikemije.[22]

Sindrom policističnih jajčnikov[uredi | uredi kodo]

Metformin se uporablja pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov, vendar gre za nenamensko uporabo.[23] Vzrok sindroma policističnih jajčnikov je neodzivnost na inzulin, ki privede v hiperinzulinemijo (zvišano plazemsko koncentracijo insulina), ta pa vodi v hiperandrogenizem.[24] Pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov metformin zveča verjetnost za ovulacijo, verjetno zaradi zmanjšanja koncentracije inzulina v krvi in zato zaradi zmanjšanja njegovih učinkov na biosintezo androgenov v jajčnikih, na proliferacijo celic teke in na rast endometrija. Najverjetneje metformin tudi neposredno zavira glukoneogenezo v jajčnikih in tudi na ta način prispeva k zmanjšanju biosinteze androgenov v jajčnikih.[23]

Odmerjanje[uredi | uredi kodo]

Običajni začetni odmerek metformina v obliki metforminijevega klorida je 500 mg ali 850 mg dvakrat ali trikrat na dan. Vzame se med obrokom ali po njem. Največji priporočeni dnevni odmerek metforminijevega klorida je 3 g v treh deljenih odmerkih.[25]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.[13] Najpogostejši neželeni učinki zdravila se izražajo predvsem na prebavilih (driska, trebušni krči, slabost, bruhanje, napenjanje). V primerjavi z večino drugih zdravil za zdravljenje sladkorne bolečine so neželeni učinki na prebavilih pri metforminu pogostejši.[26]

Med hujše neželene učinke spada laktična acidoza. Pojavlja se zelo redko in v večini primerov verjetno ni povezana neposredno z metforminom, temveč s sočasnimi boleznimi, kot so motnje delovanja jeter ali ledvic.[27]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Metformin spada med bigvanidne učinkovine za zdravljenje sladkorne bolezni[8] in deluje tako, da znižuje proizvodnjo glukoze v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.[8] Poveča tudi privzem glukoze v perifernih tkivih, zmanjša oksidacijo maščobnih kislin in zmanjša absorpcijo glukoze iz prebavil.

Čeravno je v klinični uporabi že več kot pol stoletja, natančni mehanizmi njegovega delovanja še vedno niso popolnoma raziskani.[19] Obstajajo dokazi, da vpliva na zaviranje kompleksa I v dihalni verigi, aktivira od AMP odvisno protein-kinazo (AMPK), zavira z glukagonom spodbujeno povečanje koncentracije cikličnega AMP (cAMP) in sledečo aktivacijo protein-kinaze A ter vpliva na presnovo črevesne mikrobiote.[28]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Metformin Use During Pregnancy". Drugs.com. 10 September 2019. Pridobljeno dne 4 February 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_metformin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 31. 3. 2020.
  3. Sirtori CR, Franceschini G, Galli-Kienle M, Cighetti G, Galli G, Bondioli A, Conti F (December 1978). "Disposition of metformin (N,N-dimethylbiguanide) in man". Clinical Pharmacology and Therapeutics. 24 (6): 683–693. doi:10.1002/cpt1978246683. PMID 710026.
  4. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526683/metformin?query=metformin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 3. 2020.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Dunn CJ, Peters DH (May 1995). "Metformin. A review of its pharmacological properties and therapeutic use in non-insulin-dependent diabetes mellitus". Drugs. 49 (5): 721–49. doi:10.2165/00003495-199549050-00007. PMID 7601013.
  6. Hundal RS, Inzucchi SE (2003). "Metformin: new understandings, new uses". Drugs. 63 (18): 1879–1894. doi:10.2165/00003495-200363180-00001. PMID 12930161.
  7. "metformin_msds".
  8. 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 "Metformin Hydrochloride". The American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 December 2016. Pridobljeno dne 2. 1. 2017.
  9. Maruthur NM, Tseng E, Hutfless S, Wilson LM, Suarez-Cuervo C, Berger Z, Chu Y, Iyoha E, Segal JB, Bolen S (junij 2016). "Diabetes Medications as Monotherapy or Metformin-Based Combination Therapy for Type 2 Diabetes: A Systematic Review and Meta-analysis". Annals of Internal Medicine. 164 (11): 740–751. doi:10.7326/M15-2650. PMID 27088241.
  10. https://endodiab.si/priporocila/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/ Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2016, vpogled: 31. 3. 2020.
  11. Clinical Obesity (2nd izd.). Oxford: John Wiley & Sons. 2008. str. 262. ISBN 978-0-470-98708-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. 9. 2017.
  12. "Type 2 diabetes and metformin. First choice for monotherapy: weak evidence of efficacy but well-known and acceptable adverse effects". Prescrire International. 23 (154): 269–272. november 2014. PMID 25954799.
  13. 13,0 13,1 Triggle CR, Ding H (januar 2017). "Metformin is not just an antihyperglycaemic drug but also has protective effects on the vascular endothelium". Acta Physiologica. 219 (1): 138–151. doi:10.1111/apha.12644. PMID 26680745.
  14. Lipska KJ, Bailey CJ, Inzucchi SE (junij 2011). "Use of metformin in the setting of mild-to-moderate renal insufficiency". Diabetes Care. 34 (6): 1431–1437. doi:10.2337/dc10-2361. PMC 3114336. PMID 21617112.
  15. Lautatzis ME, Goulis DG, Vrontakis M (november 2013). "Efficacy and safety of metformin during pregnancy in women with gestational diabetes mellitus or polycystic ovary syndrome: a systematic review". Metabolism. 62 (11): 1522–1534. doi:10.1016/j.metabol.2013.06.006. PMID 23886298.
  16. 16,0 16,1 Fischer, Janos (2010). Analogue-based Drug Discovery II. John Wiley & Sons. str. 49. ISBN 978-3-527-63212-1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-09-08.
  17. McKee, Mitchell Bebel Stargrove, Jonathan Treasure, Dwight L. (2008). Herb, nutrient, and drug interactions : clinical implications and therapeutic strategies. St. Louis, Mo.: Mosby/Elsevier. str. 217. ISBN 978-0-323-02964-3. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-09-08.
  18. World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
  19. 19,0 19,1 19,2 Janić M. Metformin: od mehanizmov delovanja do napredne klinične uporabe. Zdrav Vestn. 2017; 86: 138–157.
  20. What role for metformin in type 1 diabetes? Drug and Therapeutics Bulletin 2018;56:78-80.
  21. Beysel S. The effects of metformin in type 1 diabetes mellitus. BMC Endocr Disord. 2018; 18: 1.
  22. Vella S, Buetow L, Royle P, Livingstone S, Colhoun HM, Petrie JR (maj 2010). "The use of metformin in type 1 diabetes: a systematic review of efficacy". Diabetologia. 53 (5): 809–820. doi:10.1007/s00125-009-1636-9. PMID 20057994.
  23. 23,0 23,1 Ornik V., Ferk M. Raznolikost v farmakološkem odzivu na zdravljenje z metforminom. Zdrav Vestn 2013; 82: 487–449.
  24. Košir-Pogačnik R., Meden-Vrtovec H. Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik letnik 78. številka 3 (2009) str. 137-141.
  25. Povzetek glavnih značilnosti zdravila GLUCOPHAGE 1000 mg filmsko obložene tablete, datum zadnje revizije besedila: 1. 5. 2017.
  26. Bolen S, Feldman L, Vassy J, Wilson L, Yeh HC, Marinopoulos S, Wiley C, Selvin E, Wilson R, Bass EB, Brancati FL (september 2007). "Systematic review: comparative effectiveness and safety of oral medications for type 2 diabetes mellitus". Annals of Internal Medicine. 147 (6): 386–399. doi:10.7326/0003-4819-147-6-200709180-00178. PMID 17638715.
  27. Khurana R, Malik IS (januar 2010). "Metformin: safety in cardiac patients". Heart. 96 (2): 99–102. doi:10.1136/hrt.2009.173773. PMID 19564648.
  28. Zidar N. Peroralni antidiabetiki – pregled stanja in pogled v prihodnost. Farm vestn 2019; 70: 19–26.