Narodni parki na Novi Zelandiji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zemljevid Nove Zelandije z zeleno označenimi narodnimi parki
Informacijska tabla DOC v narodnem parku Abel Tasman
Gora Tongariro pozimi, narodni park Tongariro
Satelitska fotografija narodnega parka Egmont (gozdno območje)
Turistična znamenitost Milford Sound / Piopiotahi, najbolj znan med fjordi v narodnem parku Fiordland

Narodni parki Nove Zelandije so zavrovana naravna območja, ki jih upravlja Ministrstvo za varstvo narave (DOC). Vsi prvi narodni parki, ustanovljeni v državi, so bili osredotočeni na gorsko pokrajino. Od 1980-ih je bil poudarek na razvoju bolj raznolike predstavitve novozelandskih pokrajin.[1] Vsi parki so kulturno pomembni in mnogi vsebujejo tudi zgodovinske značilnosti.[2] Narodni park Tongariro je eno od območij svetovne dediščine, ki so tako kulturnega kot naravnega pomena, medtem ko štirje narodni parki na Južnem otoku tvorijo Te Wahipounamu, drugo območje svetovne dediščine. Trenutno obstaja 13 narodnih parkov; in 14., narodni park Te Urewera, je bil leta 2014 ukinjen.

Narodne parke upravlja Ministrstvo za ohranjanje »v korist, uporabo in užitek javnosti«.[3] So priljubljene turistične destinacije, saj tri desetine čezmorskih turistov med bivanjem na Novi Zelandiji obišče vsaj en narodni park.[4]

Zakon o narodnih parkih[uredi | uredi kodo]

Zakon o narodnih parkih iz leta 1980 je bil sprejet, da bi kodificiral namen, upravljanje in izbiro nacionalnih parkov. Začne se z opredelitvijo narodnega parka:

S tem se izjavlja, da bodo določbe tega zakona veljale za trajno ohranitev območij Nove Zelandije, ki vsebujejo pokrajino takšnih narodnih parkov, zaradi njihove lastne vrednosti in v korist, uporabo in uživanje javnosti, območja Nove Zelandije, ki vsebujejo pokrajino tako posebne kakovosti, ekološki sistemi ali naravne posebnosti, ki so tako lepe, edinstvene ali znanstveno pomembne, da je njihovo ohranjanje v nacionalnem interesu.

— — Zakon o narodnih parkih iz leta 1980, 1. del, oddelek 4, pododdelek 1[5]

Zakon o narodnih parkih nadalje navaja, da bo imela javnost svoboden vstop in dostop do parkov, čeprav je to predmet omejitev, da se zagotovi ohranitev avtohtonih rastlin in živali ter dobro počutje parkov na splošno. Dostop do posebej zavarovanih območij (550 km²), določenih z zakonom, je mogoč samo z dovolilnico. Po zakonu je treba narodne parke ohraniti v naravnem stanju, kolikor je to mogoče, da ohranijo svojo vrednost kot ohranitvena območja tal, voda in gozdov. Domorodne rastline in živali je treba ohraniti, vnesene rastline in živali pa odstraniti, če njihova prisotnost posega v naravno prostoživeče živali. Razvoj območij divjine, vzpostavljenih v skladu z zakonom, je omejen na pešpoti in koče, ki se uporabljajo za nadzor divjih živali ali znanstvene raziskave. ​

Storitve, ki so na voljo za javno uporabo[uredi | uredi kodo]

Zakon dovoljuje Ministrstvu za varstvo narave, da zagotovi hostle, koče, kampe, smučarske vlečnice in podobne objekte, parkirišča, ceste in poti v parkih. Poleg teh oddelek zagotavlja tudi nekatere nastanitvene, prevozne in druge storitve na vstopnih točkah v parke, vendar jih ponujajo tudi druge vladne agencije, prostovoljne organizacije in zasebna podjetja. Bolj celovite storitve v parkih, kot so vodeni sprehodi in tečaji smučanja, so zasebno na voljo s koncesijami oddelka.

Seznam narodnih parkov[uredi | uredi kodo]

Ta tabela navaja sedanje in nekdanje narodne parke od severa proti jugu.

  • Zeleno senčenje in zvezdica – parki, ki so del Unescovega seznama svetovne dediščine
Narodni park Slika Površina km2[6] Ustanovitev Lokacija Štev. DOC Opis
Narodni park Abel Tasman  7002237000000000000237  1942 40°50′S 172°54′E / 40.833°S 172.900°E / -40.833; 172.900 7 Ta turistična destinacija, najmanjši narodni park, ima številne zalive ob plimovanju in plaže z zlatim peskom ob obali zaliva Tasman / Te Tai-o-Aorere. Pohodništvo ali vožnja s kajakom je običajna dejavnost.
Narodni park Aoraki / Mount Cook*  7002722000000000000722  1953 43°44′S 170°6′E / 43.733°S 170.100°E / -43.733; 170.100 16 Alpski park z najvišjo goro Nove Zelandije Aoraki / Mount Cook (3724 m) in najdaljšim ledenikom Haupapa/Tasmanov ledenik (29 km). Park je vroča točka za planinarjenje, turno smučanje in slikovite lete, območje izjemne naravne lepote.
Narodni park Arthur's Pass  70031185000000000001.185  1929 42°57′S 171°34′E / 42.950°S 171.567°E / -42.950; 171.567 28 Razgibano in gorato območje, ki se razteza čez glavno razvodnico Južnih Alp.
Narodni park Egmont
Te Papakura o Taranaki 		 7002342000000000000342  1900 39°16′S 174°6′E / 39.267°S 174.100°E / -39.267; 174.100 8 Ta park obsega deželo s polmerom približno devet kilometrov od gore Taranaki in nekaj obrobnih območij na severu. Simetrični stožec spečega vulkana je pokrajinska znamenitost.
Narodni park Fiordland* 700412607000000000012.607  1952 45°25′S 167°43′E / 45.417°S 167.717°E / -45.417; 167.717 51 Največji narodni park na Novi Zelandiji in eden največjih na svetu, park pokriva jugozahodni kot Južnega otoka. Pokrajina parka z globokimi fjordi, ledeniškimi jezeri, gorami in slapovi je priljubljena turistična destinacija.
Narodni park Kahurangi  70034529000000000004.529  1996 41°15′S 172°7′E / 41.250°S 172.117°E / -41.250; 172.117 51 Kahurangi, ki je na severozahodu Južnega otoka, vsebuje spektakularno in oddaljeno deželo, vključno z dobro uporabljeno pohodniško pot Heaphy Track. Starodavne oblike reliefa ter edinstvena flora in favna povečujejo vrednost drugega največjega narodnega parka na Novi Zelandiji.
Narodni park Mount Aspiring*  70033562000000000003.562  1964 44°23′S 168°44′E / 44.383°S 168.733°E / -44.383; 168.733 19 Kompleks ledeniške gorske pokrajine s središčem na gori Mount Aspiring / Tititea (3033 metrov), najvišjem vrhu Nove Zelandije zunaj narodnega parka Aoraki / Mount Cook.
Narodni park Nelson Lakes  70031019000000000001.019  1956 41°49′9″S 172°50′15″E / 41.81917°S 172.83750°E / -41.81917; 172.83750 20 Razgibano, gorato območje v regiji Nelson. Razteza se proti jugu od gozdnatih obal jezer Rotoiti in Rotoroa do narodnega rezervata Lewis Pass.
Narodni park Paparoa  7002430000000000000430  1987 42°5′S 171°30′E / 42.083°S 171.500°E / -42.083; 171.500 2 Na zahodni obali Južnega otoka med Westportom in Greymouthom. Vključuje Pancake Rocks v Punakaiki.
Narodni park Rakiura  70031400000000000001.400  2002 46°54′S 168°7′E / 46.900°S 168.117°E / -46.900; 168.117 24 To je najnovejši narodni park, ki pokriva približno 85 % Stewartovega otoka / Rakiura.
Narodni park Te Urewera (ukinjen 2014)  70032127000000000002.127  1954 38°45′S 177°9′E / 38.750°S 177.150°E / -38.750; 177.150 29 Skupaj s sosednjim varstvenim parkom Whirinaki Te Pua-a-Tāne je Te Urewera največji preostali sestoj avtohtonega gozda na Severnem otoku. Jezero Waikaremoana je znano po slikoviti obali. Od leta 2014 je zavarovano območje, ki izpolnjuje merila Mednarodne zveze za varstvo narave za kategorijo II – narodni park, vendar ni več narodni park, temveč ga upravljajo v skladu s posebnim sporazumom med krono in Tūhoe iwi.
Narodni park Tongariro*  7002786000000000000786  1887 39°12′S 175°35′E / 39.200°S 175.583°E / -39.200; 175.583 10 Prvi narodni park na Novi Zelandiji, priznan kot eden od 27 območij svetovne dediščine, ki so izjemne naravne in kulturne vrednosti. Park, ki ga je kroni podaril Te Heuheu Tūkino IV., vključuje več svetih mest Maorov in tri aktivne vulkane, Ruapehu, Ngauruhoe in Tongariro.
Narodni park Westland Tai Poutini*  70031320000000000001.320  1960 43°23′S 170°11′E / 43.383°S 170.183°E / -43.383; 170.183 12 Razteza se od najvišjih vrhov Južnih Alp do divje odročne obale. V park so vključeni ledeniki, slikovita jezera in gost deževni gozd, pa tudi ostanki starih rudarskih mest ob obali.
Narodni park Whanganui  7002742000000000000742  1986 39°35′S 175°5′E / 39.583°S 175.083°E / -39.583; 175.083 5 Meji na reko Whanganui in vključuje območja kronske zemlje, nekdanji državni gozd in številne nekdanje rezervate.

Predlagani narodni parki[uredi | uredi kodo]

Območje s središčem gozda Waipoua, severno od Dargavilla, je bilo predlagano kot možen narodni park Kauri. Na tem območju je večina preostalih novozelandskih kaurijev, vključno z največjim znanim kaurijem, Tāne Mahuta. Ti sestoji kaurija so dragoceni tudi kot zatočišča za ogrožene vrste, vključno z rjavim kivijem s Severnega otoka.[7] Ta predlog trenutno preiskuje Ministrstvo za ohranjanje.[8]

V odgovor na predlog DOC za nadgradnjo zaščite otoka Great Barrier (Aotea) sta Forest and Bird leta 2014 začela kampanjo za njegovo razglasitev za nacionalni park.[9]

Leta 2020 je Novozelandska nacionalna stranka napovedala, da bo ustanovila dva nova narodna parka, če bo izvoljena na splošnih volitvah, in sicer Narodni park Coromandel in Narodni park Catlins.[10]

Zaskrbljenost pri rudarjenju[uredi | uredi kodo]

Leta 2010 je novozelandska vlada predlagala odstranitev nekaterih narodnih parkov in ohranitvenih območij iz seznama 4 zaščite Crown Minerals Act, ki prepoveduje rudarjenje na teh območjih.[11] Julija je vlada predlog opustila, potem ko je prejela veliko število vlog, ki so večinoma nasprotovale rudarjenju.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »National Parks Act 1980: DOC's role«. doc.govt.nz. Department of Conservation. Pridobljeno 14. avgusta 2010.
  2. ↑ »5. Historical and Cultural Heritage: General Policy for National Parks«. doc.govt.nz. Department of Conservation. Pridobljeno 14. avgusta 2010.
  3. ↑ »8. Benefit, Use and Enjoyment of the Public: General Policy for National Parks«. doc.govt.nz. Department of Conservation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2010. Pridobljeno 14. avgusta 2010.
  4. ↑ »International visitor numbers to larger national parks: Visitor statistics and research«. doc.govt.nz. Department of Conservation. Pridobljeno 14. avgusta 2010.
  5. ↑ Retrieved from http://www.legislation.govt.nz/act/public/1980/0066/10.0/096be8ed802f3e20.pdf on 21 August 2010
  6. ↑ »Data Table - Protected Areas - LINZ Data Service (from recorded area in hectares)«. Land Information New Zealand. Pridobljeno 18. oktobra 2017.
  7. ↑ »Beehive — New Kauri National Park for Northland«. beehive.govt.nz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2010. Pridobljeno 21. avgusta 2010.
  8. ↑ »Minister welcomes progress on Kauri National Park«. Wellington, NZ: New Zealand Government. 11. februar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2010. Pridobljeno 12. februarja 2010.
  9. ↑ »Forest & Bird case for Great Barrier Island national park« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. februarja 2018. Pridobljeno 26. novembra 2023.
  10. ↑ Wade, Amelia (11. avgust 2020). »Election 2020: National promises two more National Parks, great walks and to be predator-free by 2050«. The New Zealand Herald.
  11. ↑ Cumming, Geoff (6. marec 2010). »Miners press to enter the green zone«. The New Zealand Herald. Pridobljeno 26. marca 2010.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Narodni parki na Novi Zelandiji.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_parki_na_Novi_Zelandiji&oldid=6134464«