Narodni park Kozara
| Narodni park Kozara | |
|---|---|
| Nacionalni park Kozara | |
IUCN kategorija II (narodni park) | |
 Pobočje vrha Kozarački Kamen | |
  | |
| Lokacija |  Bosna in Hercegovina |
| Koordinati | 45°00′30″N 16°53′30″E / 45.00833°N 16.89167°E |
| Površina | 39,08 km²[1] |
| Ustanovitev | 6. aprila 1967[2] |
| Spletna stran | |
Narodni park Kozara (srbohrvaško Национални парк Козара, latinizirano: Nacionalni park Kozara) je narodni park v severozahodni Bosni in Hercegovini oziroma Republiki Srbski, ki ga je leta 1967 Josip Broz Tito razglasil za zaščiten narodni gozd. Leži med rekami Una, Sava, Sana in Vrbas v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini.
Cilj narodnega parka je bila zaščita kulturno-zgodovinskih in naravnih vrednosti planine Kozare.
V Narodnem parku Kozara poteka maraton Kozara, znan tudi kot Kozara Ultra Trail. Park je tudi prizorišče Kozara Grand Prix, gorskokolesarske dirke, ki poteka v divjini parka. Dirka je del koledarja Mednarodne kolesarske zveze.[3]
Manjši del parka je namenjen ljubiteljem narave. Hoja, pohodništvo, kolesarjenje in nabiranje zelišč so med številnimi aktivnostmi v Kozari.[4]
Zgodovina in kulturni pomen
[uredi | uredi kodo]Narodni park Kozara je bil ustanovljen leta 1967 v bližini Prijedora. Območje je pridobilo zgodovinski pomen med drugo svetovno vojno kot prizorišče organiziranega partizanskega odpora proti okupacijskim silam. Leta 1972 je bil postavljen spomenik v čast skoraj 35.000 žrtvam iz širše regije, leta 1974 pa muzej in spominski zid z 9864 imeni partizanskih borcev, ki so umrli na tem območju. Za razliko od drugih jugoslovanskih spominskih območij je bila Kozara predstavljena predvsem kot prostor trpljenja, osvoboditve in lokalne povezave s partizanskim gibanjem, ne pa kot prostor vsejugoslovanskega pomena.[5]
Po bosanski vojni (1992–1995) je bil spominski kompleks delno zapuščen, glavni spomenik pa je ostal nepoškodovan. Leta 1993 je bil na vhodu v spominsko območje postavljen križ, posvečen žrtvam Kozare iz druge svetovne vojne. Od leta 2012 park ureja poseben zakon, ki ga je sprejela Republika Srbska. Čeprav se zgodovinske komemoracije še vedno vsako leto 4. julija odvijajo ob obletnici bitke, uprava parka vse bolj poudarja naravne vrednote območja in rekreacijske možnosti ter razvija številne pohodniške poti, kolesarske poti in izobraževalne poti, da bi popestrila njegovo turistično privlačnost.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kozara je planina dinamičnega reliefa, katere vrhi ne presegajo 1000 metrov nadmorske višine. Klima je umirjeno- kontinentalna. Veliko število sončnih dni in lahek dostop do planinskih vrhov , ki delujejo kot razgledni stolp iz katerih se vidi Gradiška, Prijedor, Kozarska Dubica in okolica, kar daje posebeno vrednost tej planini.
Površina parka je 3907,54 ha. Centralni del narodnega parka in planine Kozare zavzema področje Mrakovice, na katerem se razprostira nekoliko zravnanih planot višine od 700-800 metrov. Ostali značilni vrhovi so: Gola planina (876 m), Rudine (750 m), Jarčevica (740 m), Glavuša (793 m), Bešića-Poljana (784 m), Vrnovačka glava (719 m), Benkovac-Jurišina kosa (705), Šupljikovac (652 m), Zečiji kamen (667 m), Kozarački kamen (659 m). Klima je zmerno kontinentalna. Na območju parka so izviri več potokov in rek (Mlječanice, Moštanice, Kozarske reke - Starenice), kar Nacionalni park Kozaro, naredi orohidrografsko mrežo istoimenovane planine. Nacionalni park je obkrožen z rekami Una, Sava, Sana in Vrbas.
Srednji del parka zajema zravnano planoto Mrakovicu, kjer je postavljen spomenik žrtvam ustaško - fašističnega terorja
Rastlinstvo
[uredi | uredi kodo]Na relativno skromni površini parka, ki meri 3907,54 ha, je bila vzpostavljena impresivna biotska raznovrstnost 865 rastlinskih vrst. Od vseh registriranih vrst je 117 gliv, 11 lišajev, 80 mahov in 657 vrst višjih (žilnih) rastlin. Med višjimi rastlinami je 17 vrst praproti, 114 vrst dendroflore (77 avtohtonih in 37 tujerodnih) in 526 zelnatih cvetočih rastlin. Dendroflora narodnega parka Kozara je sestavljena iz: 33 vrst listavcev, 2 vrsti iglavcev, 30 grmovnic, 1 iglast grm, 2 lesnatih trt in 9 polgrmovnic. Od skupnega števila rastlinskih vrst na območju parka je registriranih 19 vrst redkih in ogroženih rastlin: severni slamnik (Galium boreale), navadna bodika (Ilex aquifolium), brstična konopnica (Cardamine bulbifera), navadna ognjica (Telekia speciosa), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), turška lilija (Lilium martagon), šmarnica (Convallaria majalis), navadni volčin (Dephne mezereum), navadni jetrnik (Hepatica nobilis), navadna kukavica (Orchis morio), širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum), dolgolistna naglavka (Cephalanthera longifolia), splavka (Limodorum abortivum), pkašubska grašica (Vicia cassubica), navadna tisa (Taxus baccata), Scabiosa cinerea, Scopolijeva črnobina (Scrophularia scopolii), visoki klinček (Dianthus giganteus), navadni mali zvonček (Galanthus nivalis).[6]
Severno od parka, v drugih delih Kozare, prevladujejo visoki bukovi in jelovi gozdovi, medtem ko so v južnem delu območja prekrita z nizkimi (cepičastimi) hrastovimi gozdovi in iglavci (črni bor, beli bor in smreka).
Živalstvo
[uredi | uredi kodo]Med avtohtonimi živalskimi vrstami najdemo živali kot so : divja svinja, srnjad, divji zajec, divja mačka, navadna lisica, veverica, jazbec, kuna zlatica, kuna belica, mala podlasica in druge.
Kozara nudi dom tudi velikem številu ptičjih vrst. Po dostopnih podatkih, na Kozari živijo beloglavi jastreb, sokoli, sove. Med neplenilci pa izstopajo: jerebica, golob grivar, golob duplar, grlica, sraka, slavček, črna žolna, sinice, in vrabec.
Razvoj turizma
[uredi | uredi kodo]Razvoj turizma v Narodnem parku Kozara se je od njegove ustanovitve precej razvil. Čeprav je bil sprva osredotočen na spominski in ideološki turizem, povezan z drugo svetovno vojno, je park vse bolj poudarjal svoje naravne vrednote in rekreacijske možnosti, zlasti od leta 2000. Po vojni v Bosni in Hercegovini (1992–1995) je upravljanje parka začelo spreminjati svojo usmeritev. Po navedbah uprave parka so se vzorci obiskovalcev spremenili, saj so turisti začeli iskati več rekreativnih dejavnosti zunaj spominskih območij. Uprava parka je v odgovor na spreminjajoča se pričakovanja obiskovalcev razvila približno 300 kilometrov poti, vključno s pohodniškimi potmi, kolesarskimi potmi in učnimi potmi. Po celotnem parku so bili vzpostavljeni prostori za piknike, rekreacijo in fitnes.[5]
Naravna predispozicija parka za turizem je pomembna, saj je 88 % njegove 3907,54 ha površine pokritih z gozdovi in gozdnimi tlemi, dopolnjujejo pa ga jase, potoki in kulturni spomeniki, ki ustvarjajo pogoje za sprostitev in rekreacijo na prostem. Znanstvene ocene so pokazale, da je 41 % parka primernega ali zelo primernega za rekreacijo, pri čemer se najugodnejša območja nahajajo v osrednjem, severnem, vzhodnem, severovzhodnem in jugovzhodnem delu parka.[7]
Čeprav je obeležitev bitke nai Kozari še vedno pomemben letni dogodek, park zdaj skozi vse leto gosti različne športne in rekreativne prireditve. Mednje spadajo maraton Kozara (znan tudi kot Kozara Ultra Trail), tekmovanja v gorskem kolesarstvu, ki so del koledarja UCI, alpsko smučanje in festivali zimskih športov. Rekreacijski potencial parka še dodatno povečuje bližina več urbanih središč (Banjaluka 56 km, Prijedor 24 km, Gradiška 56 km), dobro cestno omrežje, gostinski objekti in obstoječa turistična infrastruktura. Narodni park Kozara je s strani zveze EUROPARC certificiran kot zavarovano območje IUCN kategorije V, kar potrjuje njegovo prepoznano vrednost tako za ohranjanje narave kot za rekreacijo.[7]
Turistična infrastruktura v parku je bila do leta 2016 privatizirana, večino objektov pa zdaj upravljajo zasebni subjekti in ne sama uprava parka. Kljub tej spremembi upravljavske strukture park še vedno ostaja ena najpomembnejših naravnih in kulturnih turističnih destinacij v Republiki Srbski. Zaradi svojih naravnih in kulturnih virov se razvoj turizma v parku osredotoča na več oblik: gorski turizem, lov, zdraviliški (zračno-zdraviliški) turizem, kulturno-zgodovinski turizem, znanstvene raziskave, šport in rekreacija, gastronomija, piknik turizem in dejavnosti s posebnimi interesi, kot so kolesarjenje, kampiranje in gorništvo.
1. maj (mednarodni praznik dela) se je izkazal za eno najbolj prometnih obdobij za park, saj se do 10.000 obiskovalcev spontano zbere na piknikih in kampiranju, zlasti okoli Mrakovice. To je spodbudilo upravo parka, da določi posebna območja za te dejavnosti, da bi bolje obvladovala vpliv obiskovalcev in zaščitila spominsko območje.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kozara Protected Planet, Retrieved 16 April 2025.
- ↑ »Sluzbene stranice Nacionalni park Kozara«. 6. junij 2023.
- ↑ Linkon, FD. »Kozara National Park: Blend of Deep Green Forestry«. www.tourola.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2023. Pridobljeno 24. julija 2023.
- ↑ »ТОРС«. www.tors.rs.sr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 18. aprila 2022.
- 1 2 Habinc, Mateja (2018). »Preteklost v Sodobnih Prireditvah Narodnih Parkov Kozara in Sutjeska« [Usages of the past in contemporary events in Kozara and Sutjeska National Parks]. Traditiones. 47 (3): 85–102. doi:10.3986/Traditio2018470306.
- ↑ »Flora u Nacionalnom parku«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2020. Pridobljeno 28. avgusta 2020.
{{navedi splet}}: Neveljaven|url-status=yes(pomoč) - 1 2 Popovic, Dragana; Doljak, Dejan; Kuzmanovic, Dragana; Pecelj, Milovan (2018). »Geoecological evaluation of protected area for recreation and tourism planning – the evidence from the Bosnia and Herzegovina national park«. Journal of the Geographical Institute Jovan Cvijic SASA. 68 (1): 119–131. doi:10.2298/IJGI1801119P.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]