Narodni park Kozara

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stran planine imenovane "Kozarački Kamen"

Nacionalni park Kozara v geografskem in v geomorfološkem pogledu zajema področje znotraj Dinarskega gorovja v Bosni in Hercegovini (na severozahodnem delu Bosne in Hercegovine). Površina parka znaša 3.520 hektarjev. Za nacionalni park so ga razglasili leta 1967. Cilj nacionalnega parka je bil da se zaščitijo kulturno - zgodovinske in naravne vrednosti planine Kozare. V nacionalnem parku domujejo številne živali in rastline.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kozara je planina dinamičnega reliefa, katere vrhi ne presegajo 1000 metrov nadmorske višine. Klima je umirjeno- kontinentalna. Veliko število sončnih dni in lahek dostop do planinskih vrhov , ki delujejo kot razgledni stolp iz katerih se vidi Bosanska Gradiška, Prijedor, Bosanska Dubica in okolica, kar daje posebeno vrednost tej planini. Centralni del Nacionalnega parka in planine Kozare zavzema področje Mrakovice, na katerem se razprostira nekoliko zravnanih planot višine od 700-800 metrov. Ostali značilni vrhovi so: Gola planina (876 m), Rudine (750 m), Jarčevica (740 m), Glavuša (793 m), Bešića-Poljana (784 m), Vrnovačka glava (719 m), Benkovac-Jurišina kosa (705), Šupljikovac (652 m), Zečiji kamen (667 m), Kozarački kamen (659 m). Klima je zmerno kontinentalna. Na območju Nacionalnega parka so izviri več potokov in rek (Mlječanice, Moštanice, Kozarske reke - Starenice), kar Nacionalni park Kozaro, naredi orohidrografsko mrežo istoimenovane planine. Nacionalni park je obkrožen z rekami Una, Sava, Sana in Vrbas. Srednji del parka zajema zravnano planoto Mrakovicu, kjer je postavljen spomenik žrtvam ustaško - fašističnega terorja

Flora[uredi | uredi kodo]

Severni del Kozare zavzemajo visoki gozdovi v katerih dominirata bukev in jelka, južni del površine pa je poraščen z nizkimi (mogočnimi) gozdovi hrast in iglavci (črni bor, beli bor, smreka).

Favna[uredi | uredi kodo]

Med avtohtonimi živalskimi vrstami najdemo živali kot so : divja svinja, srnjad, divji zajec, divja mačka, lisica, veverica, jazbec, kuna zlatica, kuna belica, podlasica in druge.

Kozara nudi dom tudi velikem številu ptičjih vrst. Po dostopnih podatkih, na Kozari živijo beloglavi jastrebi, sokoli, sove. Med neplenilci pa izstopajo: jerebica, golob grivar, golob duplar, grlica, sraka, slavček, črna žolna, sinice, in vrabec.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]