Pojdi na vsebino

Sinice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sinice
Močvirska sinica (Poecile palustris)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Infrared: Passerida
Družina: Paridae (sinice)
Vigors, 1825
Rodovi

5–10, glej besedilo.

Območje razširjenosti (zeleno)
Sinonimi

Glej besedilo

Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije. Mednje uvrščamo 64 vrst, združenih v 14 rodov, ki so pogoste predvsem na severni polobli, največjo raznolikost pa dosegajo v Himalaji.[1][2]

V splošnem so to majhni ptiči s čokatim telesom, zaobljenimi perutmi in kratkimi nogami ter kljunom. Pogosto imajo greben iz perja na glavi in srednje dolg ali dolg rep. Operjenost je običajno zemeljskih barv, le pri nekaterih vrstah vključuje rumene ali modre odtenke, pogosti pa so kontrastni črno-beli ali črno-sivi vzorci. Samce in samice je težko ločiti med seboj.[1] Tudi različne so si med seboj dokaj podobne in običajno ni težko ugotoviti, da je nek ptič sinica. Po splošni telesni zgradbi so med najbolj konzervativnimi ptičjimi družinami.[3]

So živahne, dnevno aktivne ptice, ki spuščajo veliko zvokov in se lahko izven gnezditvenega obdobja združujejo v vrstno mešane jate. Veljajo za ene bolj inteligentnih ptic za vranami in papigami ter so zelo prilagodljive.[3] Pogostejše vrste so med najbolje preučenimi ptiči, saj živijo blizu človeka v razvitem svetu in jih je možno spremljati s postavljanjem gnezdilnic.[1]

Habitat in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Po večjem delu severne poloble so pogoste prebivalke gozdov, ki za gnezdenje praviloma potrebujejo ustrezno velika drevesna dupla. Rade zasedejo gnezdilnice, ki jih nastavijo ljudje. Običajno so monogamne in med paritveno sezono teritorialne, nekatere pa gnezdijo v skupinah in sodelujejo pri vzreji potomcev. Vse sinice se prehranjujejo z žuželkami, v hladnem delu leta pa dopolnjujejo prehrano s semeni, sadeži in poganjki. Nekaj vrst je prilagojenih na bolj sušne habitate, kjer iščejo hrano v nizkem grmičevju ali na tleh, vse pa za gnezdenje potrebujejo dupla ali druge ustrezne luknje. Včasih uporabijo zapuščene brloge glodavcev.[1]

V Sloveniji gnezdi sedem vrst sinic: menišček, čopasta sinica, žalobna sinica, močvirska sinica, gorska sinica, plavček in velika sinica. Predvsem slednja je splošno razširjena in podobno kot po večjem delu Evrope ena najpogostejših ptic.[4]

Vrste v taksonomskem vrstnem redu

[uredi | uredi kodo]
Tit in a winter tree
Four different tits, although the top-right bird, the long-tailed tit, is not a member of the Paridae

Družina: PARIDAE[5]

SlikaRodŽiveče vrste
Cephalopyrus Bonaparte, 1854
Sylviparus Burton, 1836
Melanochlora Lesson, 1839
Periparus Sélys Longchamps, 1884
Pardaliparus Sélys Longchamps, 1884
Lophophanes Kaup, 1829
Baeolophus Cabanis, 1850
Sittiparus Selys-Longchamps, 1884
Poecile Kaup, 1829
Cyanistes Kaup, 1829
Pseudopodoces Zarudny & Loudon, 1902
Parus Linnaeus, 1758
Machlolophus Cabanis, 1850
Melaniparus Bonaparte, 1850

Njihovi najbližji sorodniki so plašice.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 409–411. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. Gill, Frank; Donsker, David, ur. (19. januar 2021). »Waxwings and allies, tits, penduline tits«. IOC World Bird List 11.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 28. junija 2021.
  3. 1 2 Gosler, Andrew; Clement, Peter (2007). »Family Paridae (Tits and Chickadees)«. V del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Christie, David (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 12: Picathartes to Tits and Chickadees. Barcelona: Lynx Edicions. str. 662–709. ISBN 978-84-96553-42-2.
  4. Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
  5. Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »Waxwings and their allies, tits & penduline tits«. IOC World Bird List Version 15.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 10. junija 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]