Nadežda Petrović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nadežda Petrović
Portret
Rojstvo12. oktober 1873({{padleft:1873|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Čačak, Kneževina Srbija[d]
Smrt3. april 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][…] (41 let)
Valjevo, Kraljevina Srbija[4]
Narodnost srbska
DržavljanstvoFlag of Serbia (1835–1882).svg Kneževina Srbija[d]
Variant flag of Serbia (1882–1918).svg Kraljevina Srbija
Poklicumetnostna kritičarka, slikarka, vizualna umetnica

Nadežda Petrović (srbsko Надежда Петровић), srbska slikarka, * 12. oktober 1873, Čačak, † 3. april 1915, Valjevo. Velja za največjo srbsko impresionistko in fauvistko, ter najpomembnejšo srbsko slikarko tistega obdobja. Mlada se je preselila v Beograd, kjer je obiskovala višjo šolo za ženske. Diplomirala je leta 1891 in nekaj časa poučevala na šoli. Leta 1893 se je preselila v München, kjer je študirala v zasebni šoli slovenskega umetnika Antona Ažbeta. Med leti 1901 in 1912 je svoja dela razstavljala po Evropi.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rojena je v Čačku 12. oktobra leta 1873. Njen oče Dimitrije-Mita Petrović je bil zgodovinar, mati Mileva, sestrična Svetozara Miletića, pa učiteljica. Njen mlajši brat je bil književnik Rastko Petrović.
Z družino se je leta 1884 preselila v Beograd. Višjo žensko šolo je končala v Beogradu leta 1891. Naslednje leto je naredila izpit za učiteljico risanja v srednjih šolah in postala učenka v ateljeju Djordja Krstića. Od leta 1896 do 1897 se je šolala pri Cirilu Kutljiki (Cyril Kutlík), od leta 1898 pa v Minchenu v ateljeju Slovenca Antona Ažbeta.

Spomenik Nadeždi Petrović v Pionirskem parku, Beograd

Že leta 1900 je imela prvo samostojno razstavo v Beogradu. Leta 1901 je začela delati v ateljeu Julijusa Ekctera v Minchenu. 26. avgusta leta 1903 je z Delfo Ivanić in Milico Dobri ustanovila humanitarno društvo Kolo srbskih sester. Društvo je nastalo kot odgovor na preganjanje kristjanov v "stari Srbiji", na današnjem teritoriju Makedonije. Konec leta 1903 je Nadežda z Milico Dobri celo odšla v Makedonijo in delila humanitarno pomoč, ki jo je društvo zbralo. Z njima je šel Vojislav Tankosić, ki je delal na ustanovitvi gverilske organizacije. Nadežda je svoje vtise z nevarnega potovanja opisala v drami "Vojvoda Micko Porečki". Drama je bila objavljena šele po njeni smrti.

Od leta 1904 se je v domovini angažirala za Prvo jugoslavansko umetniško razstavo, Prve jugoslavanske umetniške kolonije in ustanovila Lado (umetniško društvo). Zanimala se je tudi za likovno kritiko. Do leta 1912 je veliko razstavljala: leta 1907 razstava jugoslovanske kolonije, leta 1908 razstava srbskega umetniškega združenja, leta 1910 druga samostojna razstava v Ljubljani, v Parizu na jesenskem Salonu in v Zagrebu v skupini Medulić, leta 1911 je razstavljala na srbskem oddelku na mednarodni razstavi v Rimu, na salonu internacionalne unije in na jesenskem salonu v Parizu. V Beogradu je leta 1912 ustanovila slikarsko šolo. Ukvarjala se je tudi s fotografijo v času vojne in je ena od prvih ženskih vojnih fotografov.
Njen oče je umrl leta 1911, mati pa naslednjega leta. Njuno smrt je zelo težko sprejela.

V 1. balkanski vojni in 2. balkanski vojni ter v 1. svetovni vojni je bila prostovoljna bolničarka. Umrla je v Valjevu 3. aprila leta 1915, in sicer zaradi tifusa. V Čačku od leta 1960 poteka Memorial Nadežde Petrović, slikarski bienale.

Obdobja v njenem umetniškem delovanju[uredi | uredi kodo]

- minchensko (1898-1903)[uredi | uredi kodo]

- srbsko (1903-1910)[uredi | uredi kodo]

- pariško (1910-1912)[uredi | uredi kodo]

- vojno (1912-1915)[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stanislav Živković, Nadežda Petrović (1873 - 1915), ZLUMS, N.Sad 1966.
  • Miodrag B. Protić, Srbsko slikarstvo XX stoletja, I knjiga, Nolit, Beograd 1970.
  • Lazar Trifunović, Srbsko slikarstvo (1900 - 1950), Beograd 1973.
  • K. Ambrozic, Nadežda Petrović (1873 — 1915), Bayerische Staatsgemuldesammlungen/Neue Pinakothek, Munchen 1985.
  • Katalog, Umetniška galerija "Nadežda Petrović", Čačak 1995.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]