Miro Senica
Miro Senica | |
---|---|
Rojstvo | 20. maj 1958 (65 let) Celje |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija |
Alma mater | Pravna fakulteta v Ljubljani |
Poklic | pravnik |
Domači kraj | Dravograd |
Zakonci | Barbara Menart Senica (por. ?–1998) |
Partnerji | Katarina Kresal |
Otroci | 1 |
Mirko Miro Senica, slovenski odvetnik, * 20. maj 1958, Celje.[1][2]
Njegova pisarna deluje po ameriškem zgledu in se uvršča med finančno najuspešnejše v Sloveniji,[3][4] kjer velika večina odvetnikov ne pozna zvezdništva in velikih zaslužkov.[5] Je ustanovitelj in predsednik fundacije Parus,[6] s pomočjo katere vzgaja lasten kader na podiplomskem študiju v tujini.[4]
Bil je eden od pravnih zastopnikov Pivovarne Laško v času, ko je Laško delnice Pivovarne Union kupil od Slovenske odškodninske družbe in mu je sodišče prepovedalo razpolagati z delnicami in nadaljnje kupovanje, če ne bo v skladu z zakonom objavil ponudbe za odkup vseh delnic. Za Union se je takrat zanimal belgijski Interbrew, ki je zahteval, da Laško proda svoj delež.[7][8][9]
Od leta 2001 je bil Senica član nadzornega sveta krške družbe Vipap Videm Krško.[10] Odpoklicali so ga leta 2011.[11]
Osebni sodni spori in ovadbe[uredi | uredi kodo]
Bil je obtožen, da je prejel 1,3 milijona evrov provizije, ki jih je od Vegrada prejela Blanka Muster, direktorica posestva Bužekijan, za svetovanje pri nakupu delnic Delamarisa.[12][13] V zvezi s tem so mu za 5 let, do leta 2018, zamrznili premoženje.[14]
Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek iz stranke Zeleni je leta 2004 poleg ostalih ovadil tudi Senico zaradi suma škodne delitve premoženja med mestno občino in primestnimi občinami.[15]
Senica je od Božidarja Špana, nekdanjega predsednika uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, na sodišču zaradi dolga terjal 715.000 evrov.[16] Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je uspešno tožil Bojana Požarja zaradi pisanja o omogočanju posla prijatelju Igorju Pogačarju z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad ter o izčrpavanju LDS s strani Seničeve partnerke Kresalove,[17] vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in Senici naložilo povrnitev sodnih stroškov.[18]
Senica kot žrtev izsiljevanja[uredi | uredi kodo]
Mitja Lomovšek, nekdanji sodelavec Požareporta in Slovenskih novic, ga je izsiljeval za denar z grožnjami po elektronski pošti.[19] Senica je pričal, da se ne poznata in da ima Lomovšek fiksno idejo o tem, da ga je spravil ob službo na Slovenskih novicah.[20]
Afera Baričevič[uredi | uredi kodo]
Marca 2006 so štirje bulmastifi Saše Baričeviča hudo poškodovali takrat 36-letnega Tržičana Stanislava Megliča. Enega je policija ustrelila. Baričeviča sta v odškodninski tožbi zastopala odvetnika iz Seničeve pisarne. Kljub odločitvi o usmrtitvi živali je junija 2009 Saša Baričevič s pomočjo Seničeve pisarne svoje pse dobil nazaj, čez nekaj mesecev pa so ga do smrti pogrizli.[21][22][23] Avgusta 2009, pred napadom, je eden od kinologov napovedal, da bodo psi zopet napadli, saj bodo enemu razdraženemu sledili drugi.[24] Vinko Gorenak iz SDS je Senico pozval, naj z analizo blata in krvi dokaže, da ni bil v Baričevičevi hiši na dan napada.[25] Drago Kos je tožilstvu v zvezi z vračanjem bulmastifov ovadil osem oseb, tudi Senico.[26]
izvršilni odbor ljubljanskega območnega zbora Odvetniške zbornice Slovenije je odločil, da Senica v tem primeru ni kršil odvetniške poklicne etike, ker je uporabil zakonsko dopustna orodja in sredstva.[27]
Senica je Baričeviča spoznal, ko je bil še Maja Baričevič, in sicer, ko je začel hoditi s svojo kasnejšo ženo. Njena družina je namreč prijateljevala z Baričevičevimi. Seničeva družina je hodila v Baričevičevo kliniko Barsos.[28]
Donatorstvo[uredi | uredi kodo]
Bil je donator razstave World Press Photo v Sloveniji.[29]
Mladost in šolanje[uredi | uredi kodo]
Otroška in mladostna leta je preživel v Dravogradu. Maturiral je na Gimnaziji Ravne, diplomiral pa na Pravni fakulteti v Ljubljani.[2]
Zasebno[uredi | uredi kodo]
Poročen je bil s hčerjo Janeza Menarta in odvetnico Barbaro Menart Senica, s katero ima hčer Marušo. Ločila sta se leta 1998.[28][30][31] Njegova partnerka je odvetnica Katarina Kresal, ki je eden od direktorjev in solastnikov odvetniške pisarne Senica & partnerji, d.o.o..[32][33]
Je ljubitelj golfa in dragih avtomobilov. Predsedoval je Porsche klubu Slovenije.[34] Bil je v upravnem odboru zdaj že nekdanjega Slovensko-češkega društva, ki mu je predsedoval Oldrich Kettner, predsednik uprave Vipap Videm Krško.[35][36]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Akt o ustanovitvi fundacije Parus - ustanove za financiranje podiplomskega študija. 19. julij 2018. notarka Eva Simona Tomšič. pridobljeno 9. septembra 2021
- ↑ 2,0 2,1 Odvetnik Miro Senica o prevzemu družb. str. 27. Prepih (2002), letnik 12, številka 10. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ »Kateri odvetniki v Sloveniji največ zaslužijo?«. Poslovni asistent Bizi. 20. julij 2020. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ 4,0 4,1 »Odvetnik, ki se ni hotel pogovarjati«. Dnevnik. 24. junij 2006. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Odvetniki med bliščem in nelikvidnostjo: večina daleč od zvezdništva«. Dnevnik. 23. januar 2016. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »O fundaciji«. Fundacija Parus. Pridobljeno 9. septembra 2021.
- ↑ Sodni mlini za pivsko peno. str. 6. Novi tednik NT&RC (01.08.2002), letnik 56, številka 31. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ Laščani dobili prvo rundo. str. 2. Novi tednik NT&RC (17.07.2003), letnik 57, številka 29. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ Je Interbrew zavedel delničarje?. str. 3. Novi tednik NT&RC (17.01.2002), letnik 56, številka 3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ V Vipapu Vidmu nov nadzorni svet. str. 16. Dolenjski list (04.10.2001), letnik 52, številka 40. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ »Vipap: Na skupščini odpoklic članov nadzornega sveta«. ePosavje. 1. december 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2021. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Obramba Senice v aferi Delamaris: Kriminalnega ozadja ni«. Dnevnik. 10. marec 2017. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Časovni roki bodo verjetno rešili izolsko "kmetijo" Bužekijan«. Dnevnik. 27. junij 2012. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Miro Senica lahko spet razpolaga s premoženjem«. Dnevnik. 28. avgust 2018. Pridobljeno 9. septembra 2021.
- ↑ »"Ofenziva samohvale"«. Dnevnik. 24. januar 2004. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Tožilstvo in Senica v lovu na Španovo premoženje«. Dnevnik. 4. september 2014. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Senica dosegel obsodbo Požarja«. Dnevnik. 22. marec 2014. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Sodišče: Požar ni posegel v čast in dobro ime Senice«. RTVSLO.si. 9. julij 2015. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Spet o izsiljevanju odvetnika Senice in nekdanje ministrice Kresalove«. Dnevnik. 11. januar 2016. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Senica ni mogel pričati do konca«. Dnevnik. 14. september 2013. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Afera Bulmastifi po dveh letih brez epiloga«. Dnevnik. 2. februar 2012. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Afera bulmastifi: Kako so lahko trije psi dvignili toliko prahu v Sloveniji?«. Dnevnik. 31. december 2010. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Tožba proti lastniku popadljivih bulmastifov«. Dnevnik. 20. september 2008. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Pasji bumerang«. Dnevnik. 3. februar 2010. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Senica: Kri sem pripravljen darovati v humanitarne namene, ne pa tudi stranki SDS«. Dnevnik. 30. marec 2011. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Poslanci danes znova tudi o bulmastifih«. Dnevnik. 20. januar 2011. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ O. /STA, Da (29. marec 2010). »Odvetniška zbornica: Senica ni kršil poklicne etike«. old.delo.si. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ 28,0 28,1 Praprotnik, Rok (20. februar 2010). »Miro Senica: Najmočnejši odvetnik v objemu nemoči«. Dnevnik. Pridobljeno 9. septembra 2021.
- ↑ »Tudi letos v Ljubljani na ogled razstava World Press Photo«. Dnevnik. 8. december 2009. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Uradni list RS - št. 4«. www.uradni-list.si. 22. januar 2016. Pridobljeno 9. septembra 2021.
- ↑ »Knjiga, ki je ni več«. Dnevnik. 28. januar 2011. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »Katarina Kresal povedala, kako jo razvaja njen Miro Senica in kaj delata, ko sta sama«. Govori.se. 26. oktober 2020. Pridobljeno 9. septembra 2021.
- ↑ »Odvetniška pisarna Senica & partnerji, d.o.o.«. companywall.si. Pridobljeno 9. septembra 2021.
- ↑ Stošić, Slavka Alojzija (23. april 2008). »20V: Miro Senica«. Metropolitan.si. Playboy. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »STA: Ustanovljeno Slovensko-češko društvo«. www.sta.si. 20. april 2000. Pridobljeno 10. septembra 2021.
- ↑ »SLOVENSKO - ČEŠKO DRUŠTVO«. www.stop-neplacniki.si. Pridobljeno 10. septembra 2021.