Minsk (letalonosilka)
 Minsk leta 1983
| |
| Zgodovina | |
|---|---|
  Rusija
| |
| Ime: | Minsk |
| Poimenovana po: | Minsk |
| Ladjedelnica: | Črnomorska ladjedelnica, Nikolajev |
| Začetek gradnje: | 28. december 1972[1] |
| Splavitev: | 30. september 1975[1] |
| Dana v uporabo: | 27. september 1978[1] |
| Vzeta iz uporabe: | 30. junij 1993 |
| Status: | Leta 1995 prodana Kitajski |
| Splošne značilnosti | |
| Tip: | Letalonosilka/letalonosilna križarka |
| Izpodriv: | 42.000–45.000 t (največ) |
| Dolžina: | 273 m |
| Širina: | 53 m (31 m na vodni črti) |
| Ugrez: | 10 m |
| Pogon: | 8 kotlov, 4 x parne turbine (200.000 KM), 4 x gredi |
| Hitrost: | 32 vozlov |
| Maksimalna posadka: | 1200 do 1600 |
| Oborožitev: |
|
| Nosilnost letal: | |
Minsk (rusko Минск) je bila letalonosilka/letalonosilna križarka razreda Krečjet Sovjetske vojne mornarice.
Njen gredelj je bil položen 28. decembra 1972, splavljena je bila 30. septembra 1975, v uporabo pa je bila dana 27. septembra 1978. Postala je del Tihooceanske flote.
_and_Soviet_carrier_Minsk_underway_in_the_Arabian_Sea,_in_1979.jpg)
Med kitajsko-vietnamsko vojno leta 1979 je bila nameščena v Južnokitajskem morju in je obiskala Vietnam. Leta 1982 je bila nameščena v Indijski ocean in je ponovno opravila obisk Vietnama[2] ter leta 1984 še enega.[3] Upokojena je bila 30. junija 1993, leta 1995 pa je bila prodana Kitajski za muzej v Šenženu, kjer je osrednji eksponat na razstavi »Minsk World«.[4][5] Od leta 2016 je na razstavi v Džiangsuju.
Letalonosilke razreda Krečjet so bile prve sovjetske letalonosilke za zrakoplove s fiksnimi krili, sicer pa so bili na njej tudi rotorski zrakoplovi – helikopterji. Poleg tega so bile oborožene tudi s protiladijskimi raketami, protiletalskimi raketami in torpedi.[6]
Konec 60. let 20. stoletja je po prizadevanjih maršala Dmitrija Fjodoroviča Ustinova Sovjetska zveza začela s konstrukcijo nove protipodmorniške ladje z letalsko oborožitvijo. Posledično je bila 2. septembra 1968 sprejeta vladna uredba 685-251 o prekinitvi gradnje nosilk helikopterjev razreda Kondor in začetku gradnje protipodmorniške križarke projekta 1143 Krečjet z letalsko oborožitvijo. Nevski projektno-konstruktorski biro je razvil več konstrukcijskih različic ladje, od katerih je bil projekt, ki je bil najbolj kompatibilen s projektom Kondor, sprejet 30. aprila 1970.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Project 1143«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2014. Pridobljeno 29. januarja 2013.
- ↑ Mediansky, F. A. (1984). »Soviet Strategic Interests in Southeast Asia«. Southeast Asian Affairs. Institute of Southeast Asian Studies. str. 36–37. JSTOR 27908494.
- ↑ Acharya, Amitav (Marec 1988). »The United States Versus the USSR in the Pacific: Trends in the Military Balance«. Contemporary Southeast Asia. Zv. 9, št. 4. Institute of Southeast Asian Studies. str. 287. doi:10.1355/CS9-4C. JSTOR 25797972.
- ↑ Han, Ximin (4. april 2016). »Soviet-era ship leaves Shenzhen«. Shenzhen Daily. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
- ↑ »中国首艘航母明斯克号起锚驶向江苏 4月下旬抵达«. 扬子晚报网. 4. april 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2016. Pridobljeno 4. aprila 2016.
- ↑ Jordan, John (1. april 1992). Soviet Warships, 1945 to the Present (v ameriški angleščini). Arms and Armour Press. ISBN 978-1854091178. LCCN 93107387. OCLC 473749103. OL 22267847M.
- ↑ »Проект 1143 Кречет«. [[1]]. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2022. Pridobljeno 10. januarja 2023.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Članek o razredu Krečjet (rusko) [mrtva povezava]
- Članek FAS Arhivirano 2010-01-02 na Wayback Machine. (angleško)
- Zgodovina razreda Krečjet (rusko) [mrtva povezava]
- Projekt 1143 Krečjet Arhivirano 2009-01-04 na Wayback Machine. (rusko)
- Letalonosilke razreda Krečjet (angleško)
- MaritimeQuest pregled razreda Krečjet (angleško)
- Zgodovina sovjetskega razvoja letalonosilk Arhivirano 2000-02-29 na Wayback Machine.
- Russianships.info: Razred Krečjet (angleško)
