Miloševičit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Miloševičit
Splošno
KategorijaVI. razred: Sulfati,kromati, molibdati in volframati
Kemijska formulaAl2(SO4)3
Strunzova klasifikacija07.AB.05
Klasifikacija DANA28.04.05.01
Kristalna simetrijatrikotno romboedrična
H-M simbol: (3)
Prostorska skupina: R3
Osnovna celicaa = 8,05 Å, c = 21,19 Å; Z=6
Lastnosti
Barvaindigo, svetlo rdeča, opečnato rdeča
Kristalni habitzrnati skupki, stalaktitske porozne mase
Kristalni sistemtrigonalni
Trdota1,5
Sijajsteklast
Prozornostpolprozoren
Specifična teža1,72 (izmerjena)
Optične lastnostienoosen (+)
Lomni količniknω = 1,500
nε = 1,515
Dvolomnostδ = 0,015
Drugohigroskopen
Sklici[1][2][3]

Miloševičit je redek aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo Al2(SO4)3.[2] Aluminij je pogosto zamenjan z železom. Mineral tvori fine kristale, pogosto tudi porozne mase.

Mineral so prvič odkrili in opisali leta 1913 v jami Grotta dell'Allume na otoku Vulcano v Eolskem otočju. Imenovali so ga po italijanskem mineralogu Federicu Millosevichu (1875–1942) z Univerze v Rimu.[1]

Njegova nahajališča so predvsem goreče deponije premoga, kjer je eden od glavnih mineralov v nastali sulfatni skorji. Pojavlja se tudi v vulkanskih okoljih, na primer v vulkanskih sulfatarah.[1][4] Spremljajoči minerali so samorodno žveplo, salmiak, letovicit, alunogen in busingoltit.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Handbook of Mineralogy
  2. 2,0 2,1 Mindat
  3. Webmineral
  4. B.V. Chesnokov, E.P. Shcherbakova (1991). Mineralogiya gorelykh otvalov Chelyabinskogo ugolnogo basseina - opyt mineralogii tekhnogenesa. Nauka, Moskva.