Miloševičit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Miloševičit
Splošno
Kategorija VI. razred: Sulfati,kromati, molibdati in volframati
Kemijska formula Al2(SO4)3
Strunzova klasifikacija 07.AB.05
Klasifikacija DANA 28.04.05.01
Kristalna simetrija trikotno romboedrična
H-M simbol: (3)
Prostorska skupina: R3
Osnovna celica a = 8,05 Å, c = 21,19 Å; Z=6
Lastnosti
Barva indigo, svetlo rdeča, opečnato rdeča
Kristalni habit zrnati skupki, stalaktitske porozne mase
Kristalni sistem trigonalni
Trdota 1,5
Sijaj steklast
Prozornost polprozoren
Specifična teža 1,72 (izmerjena)
Optične lastnosti enoosen (+)
Lomni količnik nω = 1,500
nε = 1,515
Dvolomnost δ = 0,015
Drugo higroskopen
Sklici [1][2][3]

Miloševičit je redek aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo Al2(SO4)3.[2] Aluminij je pogosto zamenjan z železom. Mineral tvori fine kristale, pogosto tudi porozne mase.

Mineral so prvič odkrili in opisali leta 1913 v jami Grotta dell'Allume na otoku Vulcano v Eolskem otočju. Imenovali so ga po italijanskem mineralogu Federicu Millosevichu (1875–1942) z Univerze v Rimu.[1]

Njegova nahajališča so predvsem goreče deponije premoga, kjer je eden od glavnih mineralov v nastali sulfatni skorji. Pojavlja se tudi v vulkanskih okoljih, na primer v vulkanskih sulfatarah.[1][4] Spremljajoči minerali so samorodno žveplo, salmiak, letovicit, alunogen in busingoltit.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Handbook of Mineralogy
  2. ^ 2,0 2,1 Mindat
  3. ^ Webmineral
  4. ^ B.V. Chesnokov, E.P. Shcherbakova (1991). Mineralogiya gorelykh otvalov Chelyabinskogo ugolnogo basseina - opyt mineralogii tekhnogenesa. Nauka, Moskva.