Miloševičit
| Miloševičit | |
|---|---|
| Splošno | |
| Kategorija | VI. razred: Sulfati,kromati, molibdati in volframati |
| Kemijska formula | Al2(SO4)3 |
| Strunzova klasifikacija | 07.AB.05 |
| Klasifikacija DANA | 28.04.05.01 |
| Kristalna simetrija | trikotno romboedrična H-M simbol: (3) Prostorska skupina: R3 |
| Osnovna celica | a = 8,05 Å, c = 21,19 Å; Z=6 |
| Lastnosti | |
| Barva | indigo, svetlo rdeča, opečnato rdeča |
| Kristalni habit | zrnati skupki, stalaktitske porozne mase |
| Kristalni sistem | trigonalni |
| Trdota | 1,5 |
| Sijaj | steklast |
| Prozornost | polprozoren |
| Specifična teža | 1,72 (izmerjena) |
| Optične lastnosti | enoosen (+) |
| Lomni količnik | nω = 1,500 nε = 1,515 |
| Dvolomnost | δ = 0,015 |
| Drugo | higroskopen |
| Sklici | [1][2][3] |
Miloševičit je redek aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo Al2(SO4)3.[2] Aluminij je pogosto zamenjan z železom. Mineral tvori fine kristale, pogosto tudi porozne mase.
Mineral so prvič odkrili in opisali leta 1913 v jami Grotta dell'Allume na otoku Vulcano v Eolskem otočju. Imenovali so ga po italijanskem mineralogu Federicu Millosevichu (1875–1942) z Univerze v Rimu.[1]
Njegova nahajališča so predvsem goreče deponije premoga, kjer je eden od glavnih mineralov v nastali sulfatni skorji. Pojavlja se tudi v vulkanskih okoljih, na primer v vulkanskih sulfatarah.[1][4] Spremljajoči minerali so samorodno žveplo, salmiak, letovicit, alunogen in busingoltit.[1]