Alunogen
| Alunogen | |
|---|---|
 Alunogen | |
| Splošno | |
| Kategorija | VI. razred: Sulfati, kromati, molibdati in volframati |
| Kemijska formula | Al2(SO4)3·17H2O |
| Strunzova klasifikacija | 07.CB.45 (sulfati s srednje velikimi kationi) |
| Klasifikacija DANA | 29.08.06.01 (hidrirani kisli in normalni sulfati) |
| Kristalna simetrija | triklinska pinakoidna H-M simbol (1) Prostorska skupina: P1 |
| Osnovna celica | a = 7,42 Å, b = 26,97 Å, c = 6.062 Å; α = 89,95°, β = 97,566°, γ = 91,888°; Z=2 |
| Lastnosti | |
| Barva | brezbarven, bel, bledo rumen do rdeč, odvisno od nečistoč |
| Kristalni habit | ploščati do prizmatični kristali so redki; vlaknate mase, skorje in oprhi |
| Kristalni sistem | triklinski |
| Dvojčičenje | na {010} |
| Razkolnost | popolna na {010}, možna na {100} in {313} |
| Lom | podškoljkast |
| Trdota | 1,5 - 2 |
| Sijaj | steklast so svilnat |
| Prozornost | prozoren |
| Specifična teža | 1,72 - 1,77 |
| Optične lastnosti | dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,473 nβ = 1,474 nγ = 1,480 |
| Dvolomnost | δ = 0,007 |
| Kot 2V | 31 - 69° (izmerjen) |
| Sklici | [1][2][3] |
Alunogen (iz latinskega alum – grenka sol, galun in grškega γεννώ [gennó] – ustvariti) je vlaknat do igličast aluminijev sulfatni mineral s formulo Al2(SO4)3•17H2O.[1][2] Čist mineral je brezbarven ali bel, zaradi nečistoč in zamenjave aluminija z železom pa je pogosto obarvan.
Kot sekundarni mineral se pogosto pojavlja na stenah rudnikov in kamnolomov. Najde se tudi v oksidacijskih conah nekaterih rudišč in na gorečih deponijah premoga, kjer nastaja na primer s hidriranjem miloševičita. V fumarolah nastaja kot nizkotemperaturni depozit.[1] Spremljajoči minerali so pirit, markazit, halotrihit, pikeringit, epsomit, kalijev galun, melanterit in sadra.[1]
Njegova kristalokemijska formula se lahko zapiše tudi kot [Al(H2O)6]2(SO4)3.5H2O. Iz formule je razvidno, da je del vode vezan kompleksno kot ligand, del vode pa kot kristalna voda z ohlapno vezjo. Slednja se zlahka odcepi že med nežnim mletjem minerala.