Alunogen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alunogen
Alunogen
Splošno
KategorijaVI. razred: Sulfati, kromati, molibdati in volframati
Kemijska formulaAl2(SO4)3·17H2O
Strunzova klasifikacija07.CB.45 (sulfati s srednje velikimi kationi)
Klasifikacija DANA29.08.06.01 (hidrirani kisli in normalni sulfati)
Kristalna simetrijatriklinska pinakoidna
H-M simbol (1)
Prostorska skupina: P1
Osnovna celicaa = 7,42 Å, b = 26,97 Å,
c = 6.062 Å;
α = 89,95°, β = 97,566°,
γ = 91,888°; Z=2
Lastnosti
Barvabrezbarven, bel, bledo rumen do rdeč, odvisno od nečistoč
Kristalni habitploščati do prizmatični kristali so redki; vlaknate mase, skorje in oprhi
Kristalni sistemtriklinski
Dvojčičenjena {010}
Razkolnostpopolna na {010}, možna na {100} in {313}
Lompodškoljkast
Trdota1,5 - 2
Sijajsteklast so svilnat
Prozornostprozoren
Specifična teža1,72 - 1,77
Optične lastnostidvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,473
nβ = 1,474
nγ = 1,480
Dvolomnostδ = 0,007
Kot 2V31 - 69° (izmerjen)
Sklici[1][2][3]

Alunogen (iz latinskega alumgrenka sol, galun in grškega γεννώ [gennó] – ustvariti) je vlaknat do igličast aluminijev sulfatni mineral s formulo Al2(SO4)3•17H2O.[1][2] Čist mineral je brezbarven ali bel, zaradi nečistoč in zamenjave aluminija z železom pa je pogosto obarvan.

Kot sekundarni mineral se pogosto pojavlja na stenah rudnikov in kamnolomov. Najde se tudi v oksidacijskih conah nekaterih rudišč in na gorečih deponijah premoga, kjer nastaja na primer s hidriranjem miloševičita. V fumarolah nastaja kot nizkotemperaturni depozit.[1] Spremljajoči minerali so pirit, markazit, halotrihit, pikeringit, epsomit, kalijev galun, melanterit in sadra.[1]

Njegova kristalokemijska formula se lahko zapiše tudi kot [Al(H2O)6]2(SO4)3.5H2O. Iz formule je razvidno, da je del vode vezan kompleksno kot ligand, del vode pa kot kristalna voda z ohlapno vezjo. Slednja se zlahka odcepi že med nežnim mletjem minerala.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]