Milan Balažic

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Milan Balažic
Rojstvo 19. oktober 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (59 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic diplomat, politik, filozof, politolog

Milan Balažic, slovenski politolog, politik in diplomat, * 19. oktober 1958, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študij[uredi | uredi kodo]

Balažic je leta 1985 diplomiral iz politologije na Fakulteti za družbene vede z diplomsko nalogo "Kritika scientističnega objektivizma: monopolni kapital in revolucionarni subjekt."[1] Leta 1994 je doktoriral iz sociologije kulture na Filozofski fakulteti z disertacijo "Psihoanalitična pristopa Frankfurtske in Lacanovske šole k polju družbenega in političnega."[2] Med letoma 1981 in 1982 je bil glavni urednik študentskega časopisa Tribuna in med 1982 in 1990 član uredništva Časopisa za kritiko znanosti.

Politično delovanje[uredi | uredi kodo]

V času slovenske pomladi je bil član ožjega vodstva Zveze socialistične mladine Slovenije. Leta 1988 je bil kot predstavnik ZSMS član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic ter nato podpredsednik ZKS-Stranke demokratične prenove, kjer je z Borutom Pahorjem vodil liberalno krilo.[3] Na zadnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je bil glavni pobudnik predčasnega odhoda slovenske delegacije in eden glavnih zagovornikov uvedbe večstrankarskega sistema.[navedi vir] Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen za poslanca v slovenski parlament, v katerem je deloval kot predsednik odbora za notranjo politiko. Sej državnega zbora se je med osamosvojitveno vojno udeleževal v uniformi teritorialne obrambe.[4] Leta 2016 je ustanovil civilnodružbeno gibanje Nova prihodnost.[5]

Medijsko delovanje[uredi | uredi kodo]

Balažic je bil v devetdesetih direktor televizijske postaje Kanal A.[navedi vir] Do 2011 je deloval kot politični komentator in kolumnist.

Akademsko delovanje[uredi | uredi kodo]

Od 1999 do 2011 je bil predavatelj in predstojnik oddelka za teoretsko politologijo na Fakulteti za družbene vede ter sodelavec centra za mednarodne odnose. Predaval je na diplomatskih akademijah v Evropi, Aziji in Avstraliji.[6] Njegova akademska področja so politična zgodovina, politična filozofija, lacanovska psihoanaliza in epistemologija. Je avtor petih monografij o slovenski osamosvojitvi in štirih strokovnih del, ki se ukvarjajo s psihoanalitično in filozofsko obravnavo političnega diskurza.

Diplomatsko delovanje[uredi | uredi kodo]

Balažic je bil ustanovitelj in prvi predsednik slovenske Diplomatske akademije. Na Ministrstvu za zunanje zadeve je deloval kot državni podsekretar, direktor oddelka za analize in razvoj, sekretar za strateške zadeve ter uradni govorec ministrstva. Bil je tudi soustanovitelj Sindikata slovenskih diplomatov in njegov drugi predsednik.[navedi vir]

Leta 2011 je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in pri Zvezi držav Jugovzhodne Azije. Mandata ni končal, ker ga je predsednik republike Borut Pahor junija 2014 odpoklical zaradi udeležbe Nicholasa Omana na odprtju konzulata v Melbournu, ker je ta razburila skupnost avstralskih Slovencev.[7] Balažic je pri tem zatrdil, da ga je vlada Alenke Bratušek v zvezi z Omanom angažirala za tajno diplomatsko dejavnost prepisa naftnih zemljišč, kar je podkrepil z elektronsko korespondenco in drugimi dokumenti.[8] [9] Nadzor Ministrstva za zunanje zadeve je podal ugotovitev, da ni bilo najti nepravilnosti pri delu veleposlanika.[10] Zaradi razkritja podrobnosti diplomatske dejavnosti, ki jo je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve, je bila Balažiceva objava dokumentov označena kot slovenski WikiLeaks.[11]

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Gospostvo, 1995, (COBISS)
  • Čudežna zgodbica: pesmi, 1997, (COBISS)
  • Ranjena žival: nove pesmi, 1998 (COBISS)
  • Slovenska demokratična revolucija, 2004 (COBISS)
  • Slovenski berlinski zid, 2006 (COBISS)
  • Psihoanaliza politike, 2007 (COBISS)
  • Politična antifilozofija, 2007 (COBISS)
  • Znanost in realno, 2008 (COBISS)
  • Rojstvo slovenske demokracije, 2010 (COBISS)
  • Slovenski plebiscit, 2010 (COBISS)
  • Samostojna Slovenija, 2011 (COBISS)
  • Propad Slovenije, 2016
  • Zakaj je Slovenija postala samostojna držva, 2016
  • Užitek, vednost, oblast, 2017

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ (COBISS)
  2. ^ (COBISS)
  3. ^ "Med Marxom in punkom". Delo. 26.5.2005. Pridobljeno dne 28.7.2014. 
  4. ^ "Portret tedna". Delo. 11.7.2014. Pridobljeno dne 25.8.2014. 
  5. ^ "Milan Balažic ustanovil gibanje Nova prihodnost". Delo. 30.11.2016. Pridobljeno dne 30.11.2016. 
  6. ^ "Australia and Europe in conversation" (PDF). Australian National University. 18.4.2012. Pridobljeno dne 28.7.2014. 
  7. ^ "Pahor veleposlanika Balažica odpoklical iz Avstralije". Finance. 9.6.2014. Pridobljeno dne 29.7.2014. 
  8. ^ "Balažic: V stiku z Omanom sem bil po navodilu državnega vrha. Državni vrh: Ni res.". MMC RTV-SLO. 8.7.2014. Pridobljeno dne 8.7.2014. 
  9. ^ "Afera Balažic". PortalPlus. 16.7.2014. Pridobljeno dne 17.7.2014. 
  10. ^ "Nadzor ni pokazal nepravilnosti pri delu veleposlanika Balažica". MMC RTV-SLO. 16.4.2014. Pridobljeno dne 26.7.2014. 
  11. ^ "Slovenski WikiLeaks". MMC RTV-SLO. 23.7.2014. Pridobljeno dne 23.7.2014.