Mihael Kregar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mihael Kregar
Rojstvo22. avgust 1734({{padleft:1734|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Smrt1. julij 1803({{padleft:1803|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (68 let)
Poklicuradnik

Mihael pl. Kregar (madžarsko Kregár Mihály), madžarsko-slovenski uradnik, župan Pešte, plemič , * 22. avgust 1734 Beltinci, † 1. julij 1803 Pešta

Mihael pl. Kregar je bil rojen v Beltincih, kot sin upravnika beltinškega gospostva Perillustris et Generosus Dominus-a Janoša pl. Kregarja iz Ivancev (Zalska županija) in Klare pl. Czigany de Zagorhida (hčerka Mihaela pl. Cziganyja iz Markišavcev in sestra okrajnega glavarja Pavla Cziganyja). Botra sta bila kasnejši upravnik beltinškega gospostva Perillustris Dominus Emerik pl. Niczky de Niczk in njegova soproga Eva. Janošev stari oče Markus pl. Kregar je leta 1650 od kralja Ferdinanda III. prejel plemiško listino in grb. Družina je posedovala posesti in podložnike v Borejcih, Odrancih, Černelavcih, Markišavcih, Matjaševcih in Kramarovcih. Mihael je skupaj s svojima bratoma Emerikom in Petrom v letih 1754−55 obiskoval jezuitsko univerzo v Gradcu. V 2. polovici 18. stoletja je bil najprej mestni notar, nato pa med letoma 1787-1803 župan Pešte, kjer je 1. julija 1803 tudi umrl.

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Mark pl. Kregar plemiška listina 1650
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Matija pl. Kregar
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Elizabeta pl. Benchik
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Janez pl. Kregar upravnik beltinškega gospostva
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Mihael pl. Kregar župan Pešte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Štefan pl. Czigany de Zagorhida
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Mihael pl. Czigany de Zagorhida sodniški prisednik
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Nikolaj pl. Batsmegyey de Paris et Nagy-Bacs
 
 
 
 
 
 
 
Doroteja pl. Batsmegyey de Paris et Nagy-Bacs
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Klara pl. Czigany de Zagorhida
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jožef Smej: Pisma Mikloša Küzmiča zemljiškemu gospodu