Mil Mi-8
| Mil Mi-8 | |
|---|---|
 | |
| Opis | |
| Tip | jurišno-transportni vojaški helikopter |
| Posadka | 2+2+28 |
| Prvi polet | januar 1961 |
| Uveden v službo | 1967 |
| Proizvajalec | ZSSR |
| Mere | |
| Dolžina trupa | 18.2 m |
| Dolžina z rotorjem | 25.2 m |
| Širina | 2.3 m |
| Višina | 5.56 m |
| Premer repnega rotorja | 2.5 m |
| Teže | |
| Prazno | 6.990 kg |
| Največja vzletna z obešenim tovorom | 12.000 kg |
| Notranje gorivo | do 2.785 l |
| Pogon | |
| Motor | Dva turbogredna motorja Klimov TV3-117nMT (1.450 KW) |
| Pospešna sila | 1.450 kW |
| Zmogljivost | |
| Največja hitrost | 250 km/h |
| Gospodarna hitrost | 225 km/h |
| Bojni dolet | 460 km |
| Operativna višina | 4.500 m |
| Hitrost vzpona | 9.5 m/s |
| Vrhunec lebdenja brez talnega efekta | 800 m |
| Vrhunec lebdenja s talnim efektom | 1.900 m |
| Trajanje leta | 300 min |
| Oborožitev | |
| Bojni tovor | dva mitraljeza kal. 7,62 mm protioklepne rakete AT-2/AT-3 4-6 lanserjev raket 57 mm (po 16) 2 lanserja raket 80 mm (po 20) 4 bombe po 250 kg 2 bombi po 500 kg 2 mitraljeza 12,7 mm dvojni top 23 mm |
Mi-8 (Natova oznaka Hip) je jurišno-transportni vojaški helikopter, ki je bil skonstruiran v konstrukcijskem biroju Mil in izdelan v tovarni Kazan. Danes je najtežji oboroženi helikopter na svetu. Kljub temu, da so izdelali že več kot 16.000 helikopterjev, jih še zmeraj proizvajajo.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Helikopter je zaslovel med sovjetsko-afganistansko vojno, ko so ga intenzivno uporabljali za prevoz desantnih enot in opreme, kjer in ko je bilo onemogočen cestni transport.
Med slovensko osamosvojitveno vojno je TO RS sestrelila 1 in poškodovala 2 taka helikopterja jugoslovanskega vojnega letalstva.
Zasnova[uredi | uredi kodo]
Različice[uredi | uredi kodo]
Hip-A[uredi | uredi kodo]
Hip-A je bil enomotorni helikopter s štirikrakim glavnim rotorjem.
Hip-B[uredi | uredi kodo]
Hip-B je bil enomotorni helikopter s peterokrakim glavnim rotorjem.
Hip-C[uredi | uredi kodo]
Hip-C je bil dvomotrni helikopter s peterokrakim glavnim rotorjem.
Mi-8BT[uredi | uredi kodo]
Mi-8BT je bila oborožena različica Hip-Cja, ki je imela štiri nosilce lanserjev nevodljivih raket (16 raket), pozneje pa šest nosilcev s po 32 raketami. Ta različica lahko sprejme še 14 opremljenih vojakov za izvedbo zračnega desanta.
Mi-9[uredi | uredi kodo]
Mi-9 je letečo poveljniško mesto. Od drugih različic se razlikuje po dodatni elektronskih in komunikacijskih napravah.
Mi-14[uredi | uredi kodo]
Mi-14 je mornariška različica s prepogljivimi kraki rotorja. Obstaja več podrazličic tega helikopterja: za reševanje, protipodmorniški boj, minolovec,...
Mi-17 Čili[uredi | uredi kodo]
Mi-17 Čili je izvozna različica, ki je bila opremljena z močnejšimi in zmogljivejšimi motorji.
Primerjava[uredi | uredi kodo]
| Mil Mi-8 | ||||||||||
| Oznaka | Mi-8 B | Mi-8 MT | Mi-8 MTK | Mi-8 PL | Mi-8 PS | Mi-8 S | Mi-8 ST | Mi-8 T | Mi-8 TB | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolžina trupa (m) | - | 18,42 | 18,42 | 18,37 | - | 18,31 | - | 18,31 | 18,31 | |
| Skupna dolžina (m) | - | - | - | 25,32 | - | 25,28 | - | 25,28 | 25,28 | |
| Višina (m) | - | 5,65 | 5,65 | 6,88 | - | 5,60 | - | 5,60 | 5,60 | |
| Dolžina rotorja (m) | - | 21,91 | 21,91 | 21,91 | - | 21,91 | - | 21,91 | 21,91 | |
| Teža (prazen) (kg) | - | - | - | 8275 | - | 7420 | - | 7.100 | 4722 | |
| Max. teža (kg) | - | 12.000 | 12.000 | 14.000 | - | 12.000 | - | 12.000 | 12.000 | |
| Znamka motorja | - | Isotov | dito | dito | dito | dito | dito | dito | dito | |
| Tip motorja | - | TV-2-117A | TV-2-117A | TV-2-117M | - | TV-2-117A | - | TV-2-117A | TV-2-117A | |
| Moč (kW) | - | 2x 1.435 | 2x 1.435 | 2x 1.620 | - | 2x 1.104 | - | 2x 1.267 | 2x 1.104 | |
| Höchstgeschwindigkeit (km/h) | - | 250 | 250 | 230 | - | 230-250 | - | 260 | 230-250 | |
| Doseg (km) | - | 495 | - | 800 | - | 340 | - | 450-650 | 450-650 | |
| Vrhunec leta (m) | - | 4.000 | 4.000 | 4.000 | - | 4.500 | - | 4.500 | 4.500 | |
| Posadka | - | 2-3 | 2-3 | 4 | - | 3 | - | 3 | 3 |
Uporabniki[uredi | uredi kodo]
Največji uporabnik je bila ZSSR, zdaj pa njene naslednica. JLA je imela 92 teh helikopterjev (po razpadu SFRJ so jih dobile Srbija in Črna gora, Hrvaška (nekaj so jih tudi dokupili) in Makedonija). Drugi uporabniki (skupaj okoli 50 držav) so Ljudska republika Kitajska, Iran, Afganistan, ...
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
