Mil Mi-28

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mi-28
Vloga Jurišni helikpoter
Izvor Sovjetska zveza/Rusija
Proizvajalec/-ci Mil
Krstni polet 10. november 1982
Predstavljen 15. oktober 2009 (Mi-28N)[1]
Status V uporabi[2]
Glavni uporabniki Ruske letalske sile
Kenijske letalske sile
Izdelovan 1982–do danes
Število izdelanih 126[3]
Cena enote $15–16 milijonov (2002)

Mil Mi-28 (NATO oznaka 'Havoc') je ruski dvomotorni jurišni helikopter zasnovan v biroju Mil. Helikopter je sposoben bojnih misij ne glede na vreme in čas dneva. Mi-28 je povsem jurišni helikopter za razliko od predhodnika Mil Mi-24, ki je imel sposobnost prevažanja 8 vojakov.

Delo na Mi-28 se je začelo leta 1980 pod vodstvom Marata Tiščenka. [4]Prototip je prvič poletel 10. novembra 1982. Oktobra 1984 so Sovjetske letalske sile naročile Kamov Ka-50 kot novi protitankovski helikopter. Delo na Mi-28 se je kljub temu nadaljevalo. Decembra 1987 so odobrili serijsko proizvodnjo v obratu Rosvertol na Rostovu na Donu

Mil Mi-28N

Januarja leta 1988 je poletel Mi-28A prototip z močnejšimi motorji in repnim rotorjem tipa "X" namesto trikrakega. Mi-28A program so preklicali, ker ni bil tako sposoben kot Ka-50 in ni imel vsevremenskih sposobnosti.

Mil Mi-28 s sistemom za nočno gledanje

Mi-28N (N pomeni noč) so predstavili leta 1995 in je prvič poletel 14. novembra 1996. Največja razlika je radar nameščen na glavnim rotorjem podobno kot AH-64D Apache Longbow. Mi-28N ima oborožitvene sisteme, kot so FLIR, Tor sistem in TV vodene rakete. Drug prototip z izboljšanim rotorjem je bil predstavljen marca 2004.

Leta 2003 je vodja Ruskih letalskih sil objavil, da bodo kupili in operirali oba helikopterja Mi-28N in Ka-50.[5]

Mil Mi-28 top

Prvi serijski Mi-28N je bil dobavljen 5. junija 2006..[6][7][8]

Mil je razvil izvozno različico Mi-28NE' in osnovni Mi-28D brez radarja in FLIR sistema.

Mil Mi-40 je večnamenska verzija Mi-28, ki bi imela sposobnost prevažanja vojakov in tovora. Mi-40 naj bi bil naslednik Mil Mi-24 in jurišnih verzij Mi-8

Imela naj bi dva turbogredna motorja Klimov TV3-117 (vsak 1863 KM), štirikraki glavni rotor, štirkaraki delta H repni rotor in uvlačljivo pristajalno podvozje tipa tricikel

Tehnične specifikacije(Mi-28N)[uredi | uredi kodo]

  • Posadka: 1 pilot (zadaj), 1 navigator/operater orožja(spredaj)
  • Dolžina: 17,91 m (58 ft 9 in)
  • Premer rotorja: 17,20 m (56 ft 5 in)
  • Višina: 3,82 m (12,5 ft (150 in))
  • Površina rotorja: 232,35 m² (2 501 ft²)
  • Prazna teža: 7 890 kg (17 400 lb)
  • Naložena teža: 10 500 kg (23 150 lb)
  • Maks. vzletna teža: 11 700 kg (25 800 lb)
  • Motorji: 2 × Klimov TV3-117/VK-2500 turbogredni, 1 636 kW /1 985 kW (2 194 KM / 2 700 KM) vsak
  • Maks. hitrost: 324 km/h (175 vozlov, 201 mph)
  • Potovalna hitrost: 265 km/h (145 vozlov, 168 mph)
  • Dolet: 435 km (234 nmi, 270 mi)
  • Bojni radij: 200 km (108 nmi, 124 mi)
  • Največji dolet: 1,105 km (595 nmi, 685 mi)
  • Višina leta (servisna): 4 950 m (16 250 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 13,6 m/s (816 m/min, 2,677 ft/min)
  • Orožje:
  • Top: 1× 30 mm Šipunov 2A42 2 50 naboji
  • Nosilci za orožje:
  • Protitankovska raketa Ataka-V
  • Protitankovska raketa 9K118 Sheksna
  • Protitankovska raketa 9A-2200
  • S-8 rakete
  • S-13 rakete
  • Dva topa 23 mm Gsh-23L
  • Rakete zrak-zrak Igla-V in Vympel R-73
  • KMGU-2

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Eden, Paul (ur.). The Encyclopedia of Modern Military Aircraft. London, UK: Amber Books, 2004. ISBN 1-904687-84-9. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]