Matjaž Birk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Matjaž Birk
Portret
Rojstvo18. februar 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (56 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicliterarni zgodovinar, jezikoslovec, univerzitetni profesor

Matjaž Birk, slovenski germanist, jezikoslovec in literarni zgodovinar, * 18. februar 1963, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Študiral je francoščino in nemščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po zaključenem študiju je delal kot organizator seminarjev in prevajalec pri Izobraževalnem centru za vodilne delavce pri Gospodarski zbornici Slovenije (sedanja IEDC Bled School of Management), voditelj jezikovnih tečajev pri Izobraževalnem centru za tuje jezike Ljubljana, predavatelj in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz nemške književnosti z delom Korespondenca med Josephom Rothom in Stefanom Zweigom (1996), z disertacijo Nemška literarna ustvarjalnost v časopisu Illyrisches Blatt (1819‒1849) pa doktoriral (1999). V tujini se je izpopolnjeval na Humboldtovi Univerzi v Berlinu, Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni, Goethejevem inštitutu v Berlinu, na L'École normale supérieure de Fontenay-Saint-Cloud v Parizu in na dunajski univerzi.

Delo[uredi | uredi kodo]

Že od 1991 zaposlen kot visokošolski sodelavec na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, od 2005 pa je na tej fakulteti izredni profesor za nemško književnost. Njegovo raziskovalno področje zajema novejšo nemško književnost; nemško literarno produkcijo na Slovenskem 19., zgodnjega 20. stoletja; literarno in kulturno zgodovino; sociologijo literarne zgodovine; recepcijo literarnih del ter procese literarnih in kulturnih transferjev. Kot predavatelj je gostoval na univerzah v Avstriji (Dunaj, Salzburg, Innsbruck), Nemčiji (Bayreuth, Dortmund), Franciji (Tours), Bolgariji (Sofija, Veliko Tarnovo), na Hrvaškem (Zagreb) in drugod. Strokovno se udejstvuje tudi kot član naslednjih inštitucij in projektov: Thalia Germanica, Združenje za avstrijsko literaturo in kulturo (GfÖL), Mednarodno združenje germanistov (IVG), Avstrijsko združenje germanistov (ÖGG), Združenje germanistov južne in jugovzhodne Evrope, Mednarodno združenje Stefana Zweiga, Mednarodno združenje Josepha Rotha in Društvo Slovenija-Francija.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Znanstvene monografije
  • "Vielleicht führen wir zwei verschiedene Sprachen ---" : zum Briefwecksel zwischen Joseph Roth und Stefan Zweig : mit 21 bisher unveröffentlichten Briefen. Münster: LIT, 1997. (COBISS)
  • "--- vaterländisches Interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung ---" : Illyrisches Blatt (Ljubljana, 1819–1849), literarni časopis v nemškem jeziku v slovenski provinci predmarčne Avstrije. Maribor: Slavistično društvo, 2000. (COBISS)
Uredniško delo
  • Stefan Zweig und das Dämonische. Würzburg: Königshausen & Neumann, 2008. (sourednik s Thomasom Eicherjem) (COBISS)
  • Urednik tematske številke z naslovom Canetti in Slowenien revije Elias Canetti. Internationale Zeitschrift für transdisziplinäre Kulturforschung. IV/5 (2002), s prispevki D. Kosa, N. Šlibar, V. Kondrič Horvat in M. Birka. (COBISS)
  • Zwischenräume: kulturelle Transfers in deutschsprachigen Regionalperiodika des Habsburgerreichs (1850–1918). Dunaj, Berlin: LIT, 2009. (COBISS)
  • Med 2002-2008 področni urednik za literaturo strokovne revije Schaurein, ki jo izdaja Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika (SDUNJ).
Izbrani strokovni članki
  • Življenje, posvečeno književnosti: o delu in življenju svetovno znanega avstrijskega pisca judovskega rodu Stefana Zweiga. Celovški zvon 39/11 (1993). 21–24. (COBISS)
  • Joseph Roth: "Mi smo obujeni mrtveci": ob stoletnici rojstva avstrijskega pripovednika in publicista. Razgledi (1994), 17(1024), 16.IX. (COBISS)
  • Geneza neke lirične izpovedi : ob izidu Križarjenja, nove pesniške zbirke Herberta Zinkla. Celovški zvon 14/50 (1996). 43–54. (COBISS)
  • Zeitkritische Aspekte im Roman "Die Flucht ohne Ende" (1927) : einem "Bericht" von Joseph Roth. Neophilologus 80/1 (jan. 1996). 111–125. (COBISS)
  • Zwischen Monarchieverklärung, Politik und Kulturgeschichte : Joseph Roths südslawische Reisebilder. Seminar (Toronto, sep. 1997) 33/3. 228–237. (COBISS)
  • "Potujoči" jubilej tudi v Sloveniji : odmevom ob 200. obletnici Heinejevega rojstva na rob. Delo 40/83 (9.IV.1998), str. 15. (COBISS)
  • Die Deutschsprachige Dramenproduktion am Ständischer Theater in Ljubljana (Laibach) im Vormärz. Dunaj: Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaft, 1999. (COBISS)
  • Središčnost obrobnega - o odnosu med nemško in slovensko kulturo v časopisu Illyrisches Blatt (Ljubljana, 1819-1849). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2001. 71–92. (COBISS)
  • Die deutsche Bühne in Ljubljana (Laibach) im Spiegel der vormärzlichen Wiener Literaturpublizistik. Sprachkunst 33/1 (2002). [11]–22. (COBISS)
  • Nemška zgodovinska povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Slovenski roman. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2002. Obdobja. Metode in zvrsti; 21. Str. 7. (COBISS)
  • Der patriotische Gedanke bei deutschschreibenden slowenischen Autoren im Vormärz. Germanistentreffen. Veliko Târnovo: Universitätsverlag "Hll. Kyrill und Method", 2002. 310–322. (COBISS)
  • Deutschsprachige Kanonliteratur in den Ljubljanaer Literaturperiodika des Vormärz. Ljubljana: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete, 2003. 29–50. (COBISS)
  • Die Legende im literarischen Schaffen Gustave Flauberts und Joseph Roths. Primerjalna književnost 29/2 (2006). 21–38. (COBISS)
  • Zum Bild der slowenischen Literatur und Kultur in der Marburger Zeitung in den drei Dekaden (1862–1890) und darüberhinaus. Regionalpresse Österreich-Ungarns und die urbane Kultur / Vlado Obad (Hg.). Dunaj: Feldmann : Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten, 2007. Studienreihe Österreich-Bibliothek. 85–113. (COBISS)
  • Österreichisch-slowenischer Kulturtransfer am Beispiel von Anastasius Grün und France Prešeren. Mod. Austrian lit. 41/2 (2008). [1]–18. (COBISS)


Vir

Glej tudi[uredi | uredi kodo]