Matija Murko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matija Murko

Matija Murko [matíja múrko], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik, * 10. februar 1861, Drstelja, † 11. februar 1952, Praga, Češkoslovaška (sedaj Češka).

Življenje

Osnovno šolo je obiskoval na Destrniku in na Ptuju, kjer je obiskoval tudi nižje razrede klasične gimnazije, višje pa v Mariboru. Kasneje je odšel na Dunaj, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. Po doktoratu germanistike se je študijsko izpopolnjeval v Moskvi, ob vrnitvi na Dunaj pa je bil habilitiran v privatnega docenta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti dunajske univerze. Tu se je pričela njegova dolgoletna pot univerzitetnega profesorja. Najprej je postal redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Gradcu, kjer je ostal petnajst let. Nato je nekaj let prebil na Filozofski fakulteti v Leipzigu. Upokojitev je dočakal v Pragi, kjer so ga na Filozofski fakulteti Karlove univerze izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnosti. Murko je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Slovanskega inštituta, ki se je ustanavljal v tem času, med letoma 1932 in 1941 pa mu je celo predsedoval.

Znanstveno delo

Publicistično in znanstveno je pričel delovati in objavljati še kot študent, pisal pa je vse do konca svojega življenja. Leto dni pred njegovo smrtjo, leta 1951, je pri Slovenski matici v Ljubljani izšlo njegovo zadnje delo Spomini, ki je bilo prevedeno v slovenščino. Neprecenljiv je njegov prispevek raziskav in spisov s področja literarne zgodovine, etnologije ter njegove jezikoslovne in književne razprave. Zgodovinskega pomena je tudi njegovo proučevanje jugoslovanske ljudske epike. Za slovensko književno zgodovino je pomemben tisti del njegovega opusa, ki se ukvarja s starejšimi obdobji (temeljno je delo o reformaciji) in s problematiko ljudske ustvarjalnosti.

Bil je urednik revije Slavia in zbirke Slavica.

Izbrana bibliografija

  • Miklošič in Hrvati : poslanica hrvatskemu akademičkemu društvu "Zvonimir" v Beču (1883) (COBISS)
  • Enklitike v slovenščini. Napisal (1891–1892) (COBISS)
  • Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi l.1895 (1896) (COBISS)
  • Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der slawischen Romantik. I. Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik. Mit einem Anhang: Kollár in Jena und beim Wartburgfest 1897 (1897) (COBISS)
  • Dr. Vatroslav Oblak. S podobo. (1899) (COBISS)
  • Vatroslav Oblak. Ein Beitrag zur Geschichte der neuesten Slavistik (1902) (COBISS)
  • Die slawische Liturgie an der Adria (1905) (COBISS)
  • Milivoj Šrepel. Ponatis iz "Ljubljanskega Zvona" l. 1905 (1905) (COBISS)
  • Geschichte der alteren sudslawischen Litteraturen (1908) (COBISS)
  • Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi (1910) (COBISS)
  • Nauka o jeziku i književnosti Hrvata i Srba (1911) (COBISS)
  • Rodoljubna knjiga brez rodoljubja. Martin Žunkovič, Die Slaven, ein Urvolk Europas. (1911) (COBISS)
  • Zur Kritik der Geschichte der älteren südslawischen Litteraturen. An die Leser des "Archivs für slawische Philologie." (1911) (COBISS)
  • Die Schrôpfkopfe bei den Slaven. Sltv. bańa, banka, lat.belnea. (1913) (COBISS)
  • Beáricht über phonographische Aufnahme epischer Volkslider im mittleren Bosnie und inî der Herzegovina im Sommer 1913 von Matthias Murko (1915) (COBISS)
  • Staat und Gesellschaft im mittelalterilchen Serbieu. ... Denkschriften der kaiserilchen Akademie der Wissenschaften in Wien. (1915) (COBISS)
  • Das serbische Geistesleben (1916) (COBISS)
  • Die slawische Philologie in Deutschlan (1917) (COBISS)
  • Dobrozdáni o návrhu Rukověti slovanske filologie (1925) (COBISS)
  • Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven (1927) (COBISS)
  • La poésie populaire épique en Yougoslavie au début XXe si`ecle (1929) (COBISS)
  • Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami (1929) (COBISS)
  • Das Original von Goethes "Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga" [Asanaginica] in der Literatur und im Volksmunde durch 1500 Jahre (1937) (COBISS)
  • Rozpravy z oboru slovanské filologie. Uspořádal Jiřá Horá (1937) (COBISS)
  • Spomeni mojega Života (1939) (COBISS)
  • Paměti. [Zapsal Stanislav Petira.] (1949) (COBISS)
  • Spomini (1951) (COBISS)
  • Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 19301932 (1951) (COBISS)

Viri

Glej tudi

{{subst:#if:Murko, Matija|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1861}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1952}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1861

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1952}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1952

}}]]