Marmande
Marmande | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 44°30′0″N 0°9′55″E / 44.50000°N 0.16528°EKoordinati: 44°30′0″N 0°9′55″E / 44.50000°N 0.16528°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Nova Akvitanija |
| Departma | Lot-et-Garonne |
| Okrožje | Marmande |
| Kanton | Marmande-Vzhod Marmande-Zahod |
| Interkomunaliteta | Skupnost občin Val de Garonne |
| Upravljanje | |
| • Župan (2001-2008) | Gérard Gouzes |
| Površina 1 | 45,06 km2 |
| Prebivalstvo (1. januar 2017)[1] | 17.691 |
| • Gostota | 390 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 47157 /47200 |
| Nadmorska višina | 37–162 m (povp. 48 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Marmande je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Lot-et-Garonne. Leta 1999 je naselje imelo 17.674 prebivalcev.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži v jugozahodni Franciji na desnem bregu reke Garone in njenem pritoku Trec, med Agenom in Bordeauxom.
Administracija[uredi | uredi kodo]
Marmande je sedež dveh kantonov:
- Kanton Marmande-Vzhod (del občine Marmande, občine Agmé, Birac-sur-Trec, Fauguerolles, Gontaud-de-Nogaret, Hautesvignes, Longueville, Saint-Pardoux-du-Breuil, Taillebourg, Virazeil),
- Kanton Marmande-Zahod (del občine Marmande, občine Beaupuy, Mauvezin-sur-Gupie, Sainte-Bazeille, Saint-Martin-Petit).
Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Bouglon, Castelmoron-sur-Lot, Duras, Lauzun, Mas-d'Agenais, Meilhan-sur-Garonne, Seyches in Tonneins s 76.169 prebivalci.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Marmande je bil ustanovljen okoli leta 1195 kot bastida na tleh nekdanjega mesta Riharda Levjesrčnega, ki je slednjemu podelil širok obseg samouprave. Kmalu po ustanovitvi je prešel v roke Toulouških grofov. Med Albižansko križarsko vojno (1209-1229) je bil večkrat oblegan; ob zavzetju mesta s strani Amaury de Montforta 1219 je sledil množični pokol njegovih prebivalcev. Pod Ludvikom IX. je bil združen s francosko krono.
Kratka angleška okupacija med stoletno vojno (1447), neuspešno obleganje Henrika IV. v letu 1577, enomesečno kljubovanje diviziji Wellingtonove armade leta 1814 je nekaj pomembnih dogodkov v njegovi poznejši zgodovini.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
- cerkev Notre-Dame de Marmande s samostanom iz 13. stoletja, na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
- mestna hiša,
- trgi La place Clémenceau, La place du Château, La place du Marché
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- uradna stran (v francoščini)
- ↑ "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.