Marijan Marolt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marijan Marolt
Portret
Rojstvo21. januar 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1]
Vrhnika
Smrt11. januar 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (69 let)
Buenos Aires
DržavljanstvoFlag of Argentina (alternative).svg Argentina
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg SHS
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicodvetnik, pravnik, umetnostni zgodovinar, likovni kritik

Marijan Marolt, slovenski pravnik in umetnostni zgodovinar, * 21. januar 1902, Vrhnika, † 11. januar 1972, Buenos Aires.

Marolt je obiskoval gimnazijo v Šentpavlu v Labotski dolini (nem. St. Paul im Lavanttal) na Koroškem in v Ljubljani. V letih 1920–1925 je študiral pravo na PF zraven pa obiskoval predavanja umetnostne zgodovine pri prof. Cankarju. Slikarstva se je učil pri patru Switbertu Lobisserju v Št. Pavlu in F. Zupanu v Ljubljani (1927–1932). Prvo zaposlitev je dobil kot sodni praktikant in odvetniški koncipijent (pri dr. Rakunu) v Celju, od leta 1932 dalje pa je bil odvetnik na Vrhniki.[2] Pred koncem vojne 1945 je pobegnil iz domovine in se 1948 naselil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev. Sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik SKA. Uveljavil se je kot pisec krajše proze in bil vodilni likovni kritik. V Argentini je napisal roman Jožef Petkovšek. Življenjepisna povest.[3]

Za slovensko umetnostno zgodovino sta temeljnega pomena Maroltovi topografji Dekanija Vrhnika (1929) in Dekanija Celje I-II (1931,1932). Čeprav je bil v maričem samouk, je sledil vodilom učitelja Izidorja Cankarja ter, ne da bi se zanj izrecno opredelil, uporabljal njegovo metodo in poglede ter jih izpopolnil. Tudi sicer je bil Marolt v vsaj dveh temah spodbuden za slovensko umetnozgodovinarsko vedo; prvi je obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju, in prispeval novo gradivo za razumevanje prvih del Fortunata Berganta.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi350793
  2. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
  3. 3,0 3,1 Enciklopedija Slovenije. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga.