Mannheim

Mannheim
Mesto
Vodni stolp, simbol Mannheima.
Grb
Mannheim Geografski položaj v Nemčiji
Koordinati: 49°29′20″N 8°28′9″E
Država	Nemčija
Zvezna dežela	Baden-Württemberg
Upravljanje
• župan	Peter Kurz
Površina
• Skupno	144,97 km2
Nadm. višina	97 m
Prebivalstvo
• Skupno	309.721
• Gostota	2.136 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštne številke	68159–68309
Avtomobilska oznaka	MA
Spletna stran	[www.mannheim.de www.mannheim.de]

Univerzitetno mesto Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in je drugo največje mesto v državi za Stuttgartom in pred Karlsruhejem. Leži med Stuttgartom in Frankfurtom na Majni, ob izlivu reke Neckar v Ren. Nekdanje stanovanjsko mesto (1720-1778) volilnega Palatinata z baročno palačo, enim največjih palačnih kompleksov na svetu, tvori gospodarsko in kulturno središče metropolitanske regije Ren-Neckar z 2,35 milijona prebivalcev.

Mannheim leži neposredno v mejnem trikotniku z Baden-Württemberg, Porenje-Pfalz in Hessen. Z Renom je ločen od svojega bratskega mesta Porenje-Pfalz Ludwigshafen am Rhein, s katerim tvori sosednje mestno območje.

Prvič omenjen leta 766 v Lorschovem kodeksu, je Mannheim prejel mestne privilegije leta 1607, potem ko je volilni knez Friedrich IV. Pfalški položil temeljni kamen za gradnjo trdnjave Friedrichsburg. V središču mesta se je ohranila mrežast ulični sistem z bloki hiš namesto ulic, ki je bila takrat urejena za meščansko mesto Mannheim, ki je bilo povezano s trdnjavo. Od tod izvira ime Quadratestadt.

Mannheim je veliko mesto od leta 1896, zdaj pa je pomembno industrijsko in trgovsko mesto, univerzitetno mesto in pomembno prometno središče med Frankfurtom na Majni in Stuttgartom, vključno s vozliščem ICE, drugo največjo ranžirno postajo v Nemčiji in eno najpomembnejših celinskih pristanišč v Evropi.

Veliko pomembnih izumov prihaja iz Mannheima:

• Leta 1817 je Karl Drais tukaj zgradil prvi dvokolesnik,
• Leta 1880 je Werner von Siemens predstavil prvo električno dvigalo,
• Leta 1886 je na ulice pripeljal prvi avtomobil Carla Benza,
• Leta 1921 je sledil Lanz Bulldog,
• 1971 Werner Teich je prvič uporabil pretvornike v lokomotivah.

Andreas Flocken, ki je leta 1888 izumil prvi nemški električni avtomobil, je delal tudi v tovarni kmetijskih strojev Heinrich Lanz AG. Leta 1924 je Hugo Stotz prejel patent za izum odklopnika. Leta 1929 je Julius Hatry iz Mannheima konstruiral prvi raketoplan na svetu.

Standardi za globalno zbiranje vremenskih podatkov so bili tu vzpostavljeni že v 18. stoletju. To vključuje dnevne ure za merjenje, znane kot Mannheimska ura.

V Mannheimu je bil že leta 1868 podpisan revidirani zakon o plovbi po Renu z dne 17. oktobra 1868, v katerem so se vse nemške države in Francija izrekle za brezcarinsko plovbo po Renu. Ta pogodba je danes znana tudi kot Mannheimski akt.

Z narodnim gledališčem Mannheim, znanim kot Schillerbühne, Kunsthalle Mannheim, muzeji Reiss-Engelhorn in Technoseumom, je Mannheim nacionalno pomembna gledališka in muzejska lokacija. Pop akademija Baden-Württemberg in živahna glasbena scena sta Mannheim tudi pomembno središče nemške pop glasbe. Mannheim je od leta 2014 Unescovo mesto glasbe. Hkrati pa je sodobno nadaljevanje Mannheimske šole, ki je sredi 18. stoletja v Mannheim pripeljala številne glasbenike (tudi Wolfganga Amadeusa Mozarta) in obogatila takratno glasbeno sceno.

Mannheim je znan tudi po svoji univerzi, ki je ena najboljših poslovnih univerz v Nemčiji in vedno znova prejema najvišje ocene iz poslovne administracije. Mannheim ima tudi univerzo, zvezno univerzo z oddelkom za vojaško upravo, glasbeno univerzo, dvojno univerzo, univerzo Zveznega zavoda za zaposlovanje in medicinsko fakulteto Univerze v Heidelbergu.

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran
• Uradna turusticna stran
• Bertha Benz Memorial Route (Mannheim-Pforzheim-Mannheim)