Pojdi na vsebino

Električni avtomobil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Model EV1 iz leta 1999 proizvajalca General Motors

Električni avtomobil je tip avtomobila na alternativna goriva, ki za pogon uporablja elektromotor namesto motorja z notranjim zgorevanjem. Električna energija je običajno pridobljena iz baterijskih sklopov v vozilu, ki jih je mogoče večkrat napolniti.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Prvi praktični električni avto Thomasa Parkerja

Prvi električni avti so se pojavili 1880-ih. Uporabljali so jih preden so pojavili motorji z notranjim zgorevanjem. Energetska kriza leta 1973 je kratkotrajno povzročila zanimanje za električne avtomobile. Šele po letu 2000 z uporabo Li-ion baterije in visokih cen goriva so postali električni avtomobili resna alternativa klasičnim avtom. Veliko svetovnih vlad in ekološke agencije ponuja subvencije in davčne olajšave za električne avtomobile z namenom razširitve trga. Trenutno so električni avti dražji, vendar bo z masovno proizvodnjo cena padla. Trg je tudi omejen zaradi sorazmerno majhne proizvodnje proizvajalcev baterij. Večino sedanje proizvodnje se uporabi za elektronske komponente.

21. stoletje

[uredi | uredi kodo]
Tesla Roadster

Čeprav so se električni avtomobili v zgodovini avtomobilske industrije pojavili že nekajkrat jim nikoli ni uspel tak preboj na trg kot v 21. stoletju. Ameriško podjetje Tesla je leta 2008 predstavil svoj prvi električni avtomobil, ki je bil obenem prvi pravi športni avtomobil, ki ga pogon namesto bencina uporablja elektriko. Veliko zanimanje javnosti za ta avtomobil je spodbudilo tudi druge proizvajalce, da v svojo ponudbo vključijo tudi električna vozila. Tako je Peugeot predstavil model iOn, Citroën C-Zero, Mitsubishi je na trg stopil z modelom i-MiEV,… Tudi pri Tesli niso počivali, saj so takoj po uspehu Roadsterja pričeli snovati električno limuzino Model S.

V Ameriki sta med najbolj priljubljenimi električnimi avtomobili Chevrolet Volt in Nissan Leaf, Opel pa je pripravil evropsko različico Volta pod modelno oznako Ampera (prvi električni avtomobil s podaljšanim dosegom). Volvo se je odločil, da na trg električnih avtomobilov vstopi z modelom C30 Electric, Ford pa pripravlja Focus Electric-a. Električni avto odlikujejo predvsem lastnosti kot so: nizki stroški polnjenja, ne izpuščajo škodljivih plinov in s tem prispevajo k čistejšemu okolju, konstanten navor (ves navor elektromotorja je na voljo takoj) in tihost, saj ne oddajajo skorajda nikakršnega zvoka.

Baterije

[uredi | uredi kodo]

Trenutno je trg omejen, ker je proizvodnja baterij sorazmerno majhna za hitro razširitev in je kapaciteta le-teh baterij majhna. Zato je doseg električnih vozil manjši kot pri klasičnih vozilih. Z večanjem števila električnih avtomobilov bo treba tudi povečati proizvodno kapaciteto elektrarn. Jedrska elektrarna kapacitete 1.200 MW, predvidevana kapaciteta drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK), bi s polovico svoje moči lahko napajala 700.000 električnih vozil s 100 prevoženimi kilometri na dan.

Če električno vozilo napajamo s sončno elektrarno, ki je sicer med dražjimi (20 centov € na kWh), so končni stroški vseeno nižji, kot npr. dizel ali bencin. Najboljši motorji na notranje zgorevanje (dizel) s približno 40-odstotnim izkoristkom pridobijo 4 kWh uporabne energije iz litra goriva, katerega tržna cena je 1,37€ (2013). Če preračunamo bi tako liter sončne energije stal 80 centov.

Je pa treba tudi poudariti, da so električne baterije sorazmerno drage, težke, potrebujejo veliko energije in drugih sredstev za izdelavo. Imajo omejeno življenjsko dobo, okrog 1000 ciklov in kapaciteta se s časom zmanjšuje. Prav tako je čas polnjenja dolg, čeprav obstajajo hitri polnilniki (30 minut). Druga možnost je zamenjava baterij, vendar so pri večini avtomobilov vgrajene v podvozje zaradi boljših voznih lastnosti.

Prednosti

[uredi | uredi kodo]

Električni motor za avtomobil je ceneje izdelati kot bencinski motor. Ne potrebuje olja za mazanje, stroški vzdrževanja so tudi manjši. Prav tako ima boljše karakteristike navora, kar se pokaže pri pospeševanju. Med ustavljanjem se motor preprosteje ustavi in ne izpušča nobenih emisij, kar je zelo ugodno za mestno vožnjo, s čimer bi tudi izboljšali kvaliteto zraka.

Avtomobili na gorivne celice

[uredi | uredi kodo]

Avtomobili na gorivne celice so v bistvu tudi električni avtomobili, razlike je le izvor električnega toka in sicer vodik, namesto kemičnih baterij. Baterije ponujajo večji izkoristek, okrog 90% v primerjavi z 60% pri gorivnih celicah. Obe tehnologiji ne izpuščata nobenih škodljivih emisij. Poleg tega je gorivna celica dražja, vsebuje namreč drage elemente kot so platina in potrebuje za delovanje vodik, ki ga je zelo težavno shraniti. Zato obstaja velika verjetnost, da vozila na gorivne celice ne bodo dosegli masovne proizvodnje, čeprav so prvi serijski modeli že napovedani za leto 2015.[1]

Svetovni trg

[uredi | uredi kodo]

Trenutno je na trgu okrog 25 modelov avtomobilov, ki se jih da praktično uporabljati. Največ se jih proda na Japonskem 28%, sledi ZDA z 26%. Kitajska 16%, Francija 11% in Norveška 7%. Najbolj se prodaja model Nissan Leaf z 92.000 prodanimi.

Najbolj prodajani električni avtomobili od začetka 2008 do decembra 2013(1)
Model Začetek Prodaja v svetu Prodaja do
Nissan Leaf dec 2010 > 92.000 dec 2013
Mitsubishi i-MiEV family jul 2009 > 27.000 nov 2013
Tesla Model S[2] jun 2012 > 25.000 dec 2013
Renault Kangoo Z.E. Oct 2011 12.066 nov 2013
Chery QQ3 EV[3][4] mar 2010 9.512 Okt 2013
Renault Zoe dec 2012 8.156 nov 2013
Mitsubishi Minicab MiEV(2) dec 2011 5.181 nov 2013
JAC J3 EV[5][6][7] 2010 4.918 jun 2013
Smart electric drive(3) 2009 > 4.300 sept 2013
Renault Fluence Z.E. 2011 3.752 nov 2013
BYD e6[4][8][9] Maj 2010 3.220 Okt 2013
Bolloré Bluecar[10] dec 2011 2.557 nov 2013
Tesla Roadster[11][12] mar 2008 ~ 2,500 dec 2012
Ford Focus Electric(4) dec 2011 2.431 dec 2013
Opombe:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Serijska Toyota na gorivne celice šele v 2015«. www.finance.si. 8. januar 2014.
  2. Jeff Cobb (6. januar 2014). »December 2013 Dashboard«. HybridCars.com and Baum & Associates. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2014. Pridobljeno 7. januarja 2014.
  3. China Auto Web (25. marec 2013). »Chinese EV Sales Ranking for 2012«. China Auto Web. Pridobljeno 19. aprila 2013. 5.305 QQ3 EVs and 1.583 J3 EVs were sold in 2012.
  4. 4,0 4,1 Colum Murphy and Rose Yu (27. november 2013). »China Hopes Cities Can Help Boost Electric Car Sales«. The Wall Street Journal. China Real Time. Pridobljeno 28. novembra 2013. A total of 4.207 QQ3 EVs and 1.005 e6s were sold between January and October 2013.
  5. Jose Pontes (19. julij 2013). »China June 2013«. EV sales. Pridobljeno 20. julija 2013. 1.800 QQ3 EVs and 850 J3 EVs were sold during the first half of 2013.
  6. China Auto Web (25. marec 2013). »Chinese EV Sales Ranking for 2012«. China Auto Web. Pridobljeno 19. aprila 2013. 2.485 units were sold in 2012.
  7. China Auto Web (30. september 2012). »JAC Delivers 500 J3 EVs ("ievs")«. China Auto Web. Pridobljeno 19. aprila 2013. A total of 1.583 of the first and second generation models were sold during 2010 and 2011..
  8. »BYD Delivered Only 33 Units of e6, 417 F3DM in 2010«. ChinaAutoWeb. 23. februar 2011.
  9. Mat Gasnier (14. januar 2013). »China Full Year 2012: Ford Focus triumphs«. Best Selling Car Blog. Pridobljeno 22. januarja 2013.
  10. Autoactu.com. »Chiffres de vente & immatriculations de voitures électriques en France« [Sales figures & electric car registrations in France] (v francoščini). Automobile Propre. Pridobljeno 7. januarja 2014. See "Ventes de voitures électriques en 2013/2012/2011."
  11. Todd Woody (25. julij 2012). »Tesla Hits Accelerator Despite Q2 Revenue Miss«. Forbes. Pridobljeno 25. julija 2012. Sales of more than 2.350 Roadster od 30. junij 2012 (2012 -06-30)
  12. Tesla Motors (5. november 2012). »Tesla Q3 report: $50M revenues, $111M GAAP net loss, 253 Model S delivered in Q3«. Green Car Congress. Pridobljeno 6. novembra 2012.Sales during the 3Q 2012: 68 Roadsters and 253 Model S.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]