Električno kolo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Električno gorsko kolo
Električno kolo
Konverzija (kit) v električno kolo

Električno kolo, električni bicikel tudi e-bike ali e-kolo, je dvokolo z integriranim elektromotorjem za pogon. Obstaja veliko tipov električnih koles: od takih, ki samo asistirajo pri pedaliranju pa do močnejših, ki so po sposobnostih precej podobni mopedom. E-kolesa uporabljajo polnilne baterije, ki jih je možno večkrat napolniti. Dosegajo hitrosti do 30 km/h pa tudi izvedbe čez 45 km/h so možne.

Obstajajo različna pravila in zakoniki v državah glede sposobnosti, največkrat je omejena maksimalna hitrost. Nekje so e-kolesa certificirana kot navadna kolesa, drugje pa kot mopedi ali motorna kolesa, slednji po navadi za močnejše modele. Npr. v New Yorku so električna kolesa celo prepovedana, ker naj bi bila prenevarna. Na drugi strani, na Kitajskem pa posel cveti in celo zamenjujejo motorna kolesa in tudi standardna kolesa.[1] [2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva E-kolesa so se pojavila ob koncu 19.stoletja. Leta 1895 je Ogden Bolton Jr patentiral kolo z baterijo in DC elektromotorjem [3].

V 1990s so se pojavili sistemi za krmiljenje navora in moči. Leta 1992 se je pojavilo e-kolo Zike[4]. Imelo je NiCd baterijio in 850 gramov težak elektromotor. Proizvodnja je bila zelo nizka.

Med letoma 1993 in 2004 je proizvodnja precej narasla.

Na Kitajskem je narasla proizvodnja od 56,000 enot v letu 1998 do 21 milijonov leta 2010. Trenunto je tam 120 milijonov e-koles.

Za primerjavo je leta 1995 bilo proizvedeno 107 milijonov standardnih koles.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Prva kolesa so sprva uporabljača težke in poceni svinčeme akumulatorje, pozneje so prešli na NiMH in NiCD in Li-ionske baterije, ki so precej povečale zmogljivosti.

Leta 2007 so v mestih dosegla 10-20% tržni delež vseh prodanih koles. Po navadi traja polnjenje baterij do 8 ur za doseg 50 kilometrov.

  • Pri pedal-assist tudi Pedelec modelih se moč elektromotorja regulira s pedaliranjem. Motor ima senzor, ki glede na hitrost in moč pedaliranja določa moč motorja. Pri zaviranju se motor sam zaustavi. Močnejše pedelecs imenujemo S-Pedelecs (nemško Schnell-Pedelecs, oziroma angleško Speedy-Pedelecs)[5]. Imajo motor moči čez 250 vatov, ki se ne ustavi, ko dosežemo 25 km/h, zato so po navadi registrirani kot motorno kolo
  • Pri power-on-demand moč na zahtevo se moč določa z ročico na volanu kot pri skuterjih ali motornih kolesih.

Pri power-on-demand so možni tri načini vožnje

  1. vožnja samo s človeškim pedaliranjem
  2. vožnja samo z elektromotorjem, ročno kontroliranje moči
  3. vožnja s pedaliranjem in elektromotorjem hkrati

Motorji so lahko DC (na enosmerni tok) krtačni ali brezkrtačni.

Prednosti[uredi | uredi kodo]

Električna kolesa so eden izmed najbolj energetsko učinkovitih načinov prevoza:

  • 18-krat bolj učinkoviti kot terenec SUV
  • 13-krat bolj učinkoviti kot povprečen avto
  • 6-krat bolj učinkoviti kot vlak

Poleg tega so vozila z ničnimi emisijami, ne onesnažujejo zraka v mestih. In prispevajo k zdravju kolesarja s telovabo.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Electric Bikes Now Constitute 10 Percent of German Market". EVworld.com. Pridobljeno dne 3 April 2013. 
  2. Kathy Chu (2010-02-12). "Electric bikes face long road in U.S.". USA Today. Pridobljeno dne 2010-05-31. 
  3. http://www.google.com/patents?id=DIVIAAAAEBAJ&dq=552,271
  4. "Electric Bikes - Zike Bike Spares & Sales". Zikebike.com. Pridobljeno dne 2009-08-31. 
  5. "Was Sie über den Versicherungsschutz von pedelecs wissen sollten" (nemščina). Gesamtverband der Deutschen Versicherungswirtschaft (German Insurance Association). Pridobljeno dne 21 March 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]