Malečnik
Malečnik | |
|---|---|
 | |
  Malečnik Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°33′22.41″N 15°41′54.3″E / 46.5562250°N 15.698417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Maribor |
| Površina | |
| • Skupno | 1,61 km2 |
| Nadm. višina | 284,2 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 501 |
| • Gostota | 310 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2229 Malečnik |
| Zemljevidi | |
Malečnik je razloženo središčno naselje v mestni občini Maribor, ki spada pod krajevno skupnost Malečnik-Ruperče.
Opis
[uredi | uredi kodo]Naselje se nahaja vzhodno od Maribora, v jugovzhodnem delu Slovenskih goric, na levem bregu reke Drave in na južnem vznožju razgledne Gorce (347 m.n.m.). Na severu meji na Vodole in Hrenco, na zahodu na Meljski hrib, na jugu na Dravo, na vzhodu na razloženo Celestrino. Nekoč se je naselje imenovalo »Sv. Peter pri Mariboru«, danes se tako še vedno imenuje tamkajšnja župnija Sv. Peter pri Mariboru. Staro jedro naselja je ob barokizirani župnijski cerkvi sv. Petra, katere prednica se prvič omenja že leta 1236. V cerkvi so ohranjene relikvije - skoraj celotno nestrohnjeno telo mučenca Sv. Favstina iz Brescie. [2]Novejši del sega na strmo južno pobočje Gorce, na kateri so vse do poznogotske romarske Marijine cerkve na vrhu vzpetine vinogradi, na osojnem pobočju proti Hrenci pa večinoma mešani gozdovi. Do Marijine cerkve je urejen križev pot s štirinajstimi kapelicami - postajami, ki jih je dal leta 1847 postaviti takratni znameniti župnik Marko Glaser. Pod cerkvijo Sv. Petra se nahajajo malečniške katakombe.
Veduta Malečnika je znana po romarski cerkvi Matere Božje na Gorci, ki je bila leta 2023 z duhovno sorodstveno vezjo pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu. Papež Frančišek je Marijini cerkvi na Gorci v Malečniku podelil privilegij popolnega odpustka.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zgodovina Malečnika sega vsaj v leto 1236, ko se tukaj kot topografsko določilo že omenja prvotna cerkev Sv. Petra. Vas je bila takrat v lasti nemškega viteškega reda. Obstoj malečniške župnije Sv. Peter pri Mariboru je izpričan leta 1338, ko je župnik Hartnid privolil v namestitev kaplana pri kapeli Sv. Ožbalta v Hrastovcu.
Leta 2002 so tam našli ostanke naselbine iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Naselbina je iz treh različnih obdobij (od bakrene dobe do srednjega veka).
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Zmazek, France (1879). Fara sv. Petra pri Mariboru. Krajepisno-zgodovinske črtice. Maribor: Samozaložba. str. 21-22. COBISS 4646915.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- www.pdgmalecnik.si Pridobljeno 26. 9. 2019
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
