Maks Klodič
Maks Klodič vitez Sabladoski | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 13. avgust 1875 Trst, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska |
Smrt | 11. november 1953 (78 let) Trst, Svobodno tržaško ozemlje[1] |
Narodnost | slovenska |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | gradbeni inženir |
Poznan po | graditelj in načrtovalec železniških prog |
Starši | Anton Klodič Matilda Klodič (rojena Pagliaruzzi) |
Sorodniki | Pavel Klodič (brat) |
Maks Klodič vitez Sabladoski, slovenski gradbeni inženir, * 13. avgust 1875, Trst, † 11. november 1953, Trst.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Rodil se je v Trstu v družini šolnika in pesnika Antona in Matilde Klodič rojene Pagliaruzzi iz Kobarida. Končal je ljudsko šolo in nižjo gimnazijo v rojstnem kraju leta, nato štiriletno pomorsko akademijo na Reki, maturiral pa je leta 1894 na realni gimnaziji v Gorici. Diplomiral je iz gradbeništva leta 1901 na dunajski Tehniški visoki šoli.[2] Po diplomi se je posvetil gradnji železniških prog. Sodeloval je pri gradnji bohinjske, belokranjske (proga Novo mesto-Metlika-Karlovec) in turske železniške proge ter povezave Gorice s Trbižem. Načrtoval in projektiral je železniške zveze Dubica-Ogulin-Sušak, Kočevje-Vrbovsko-Moravice. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Skupaj z Alojzijem Hrovatom in Rudolfom Kavčičem je bil glavni zagovornik železniške povezave Slovenije z morjem ter gospodarsko smotrne dopolnitve celotne slovenske železniške mreže, vključno z reševanjem ljubljanskega železniškega vozlišča.[3]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Klodič vitez Sabladoski, Maks (1875–1953) - Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
- ↑ Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- "Klodič Maks". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.