Železniški predor Karavanke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Z izgradnjo karavanškega predora so povezali Tursko z Bohinjsko progo

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje osrednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Karavanški železniški predor ob dograditvi leta 1906
Južni portal predora na Hrušici
Severnei portal predora v Podrožci

Z izgradnjo karavanškega predora so pričeli poleti leta 1900, kjer so na hruščanskem polju začeli z izgradnjo 7 km dolge ozkotirne železnice, ki je omogočala dostop iz predora do gramoznice na Savi, železniške postaje na Hrušici in deponije gradbenega materiala ter kamnoloma v Mirci. Z avstrijske strani je predor gradilo podjetje Ed. Gross & Co., s slovenske pa italijansko podjetje Kadile & Co. Predor je bil prebit po petih letih gradnje, 15. maja leta 1905. Pri izgradnji predora je sodelovalo 3.128 delavcev, v samem predoru pa je delalo 1.300 delavcev različnih narodnosti. Dela v predoru so bila zaključena 30. septembra 1906, hkrati s priključki na Celovec, Beljak in Jesenice, dan kasneje, ko je prvi vlak uradno peljal skozi predor, pa so ga tako povezali tudi z dobre tri mesece prej prometu predano Bohinjsko progo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]