Železniški predor Karavanke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Železniški predor Karavanke
Karawanks Railway Tunnel Collage.png
Uvoza v predor z avstrijske (zgoraj) in s slovenske strani (spodaj)
Osnovni podatki
Lokacija Podrožca, Koroška, Zastava Avstrije Avstrija / Hrušica, Občina Jesenice,
Zastava Slovenije Slovenija
Delovanje
Začetek del 1900
Odprt 1906
Vrsta enocevni
Tehnični podatki
Dolžina 7.976 m
Hrušica - Železniški predor
Lega Občina Jesenice
RKD št. 28219 (opis enote)[1]

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje Srednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Karavanški železniški predor ob dograditvi leta 1906

Z izgradnjo karavanškega predora so pričeli poleti leta 1900, ko so na hruščanskem polju začeli z izgradnjo 7 km dolge ozkotirne železnice, ki je omogočala dostop iz predora do gramoznice na Savi, železniške postaje na Hrušici in deponije gradbenega materiala ter kamnoloma v Mirci. Z avstrijske strani je predor gradilo podjetje Ed. Gross & Co., s slovenske pa italijansko podjetje Kadile & Co. Predor je bil prebit po petih letih gradnje, 15. maja leta 1905. Pri izgradnji predora je sodelovalo 3.128 delavcev, v samem predoru pa je delalo 1.300 delavcev različnih narodnosti. Dela v predoru so bila zaključena 30. septembra 1906, hkrati s priključki na Celovec, Beljak in Jesenice, dan kasneje, ko je prvi vlak uradno peljal skozi predor, pa so ga tako povezali tudi z dobre tri mesece prej prometu predano Bohinjsko progo.

Z izgradnjo karavanškega predora so povezali Tursko z Bohinjsko progo

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28219". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Piramida Ta članek o zgradbi oz. poslopju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.