Lymanova serija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lymanova serija

Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma. Podobna je struktura črt v absorpcijskem spektru vodika, ki se uporablja v astronomiji.

Imenuje se po ameriškem fiziku in spektroskopistu Theodorju Lymanu (1874 – 1954), ki je serijo odkril.

Serija spektralnih črt je posledica prehodov elektronov iz višjih energijskih nivojev na nivo z glavnim kvantnim številom (oznaka ) enakim 1 (osnovni nivo).

Fizikalne osnove[uredi | uredi kodo]

Valovno število posameznih spektralnih črt se dobi iz obrazca :

kjer je

Posamezne črte označujemo z grškimi črkami :
Tako je spektralna črta, ki odgovarja prehodu elektrona iz energijskega nivoja z glavnim kvantnim številom na energetski nivo z glavnim kvantnim številom , označena kot spektralna črta Lyman-alfa (Lyman-α ali Ly- α). Podobno je označena spektralna črta, ki pripada prehodu elektrona iz nivoja z na nivo z , označena kot Lyman-beta (Lyman-β ali Ly- β). Prehod iz nivoja z na nivo z , je označen kot Lyman-gama (Lyman-γ ali Ly- γ).

Valovne dolžine[uredi | uredi kodo]

Iz zgornjega obrazca dobimo posamezne valovne dolžine spektralnih črt :

valovne dolžine posameznih črt Lymanove serije
(vodikov spekter)
n oznaka valovna dolžina v nm
2 Ly-α 121,6
3 Ly-β 102,5
4 Ly-γ 97,2
5 94,9
6 93,7
7 93,0
8 92,6
9 92,3
10 92,1
11 91,9
91,12

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunaje povezave[uredi | uredi kodo]