Glavno kvantno število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki. Glavno kvantno število označujemo z . Zavzame lahko samo pozitivna cela števila večja ali enaka 1

.

Ostala kvantna števila elektrona v atomu so še (orbitalno kvantno število), (magnetno kvantno število) in (spinsko kvantno število). Vsa kvantna števila enolično določajo kvantno stanje posameznega elektrona v atomu. Dva elektrona v istem atomu ne moreta imeti istih vseh štirih kvantnih števil (glej Paulijevo izključitveno načelo).

Glavno kvantno število je po Bohrovem modelu v vodikovem atomu povezano z energijo elektrona v lupini na naslednji način:

(kjer je = 13,6 eV (Rydbergova energija)).

V periodnem sistemu elementov so glavne elektronske lupine označene z

K (n = 1), L (n = 2), M (n = 3), ….

Z upoštevanjem spina je največje število elektronov v posamezni elektronski lupini

.

kar pomeni, da v lupini

  • K sta lahko največ dva elektrona
  • L največ 8 elektronov
  • M največ 18 elektronov

itd.

Iz tega lahko tudi določimo kako se v periodnem sistemu elementov polnijo posamezne elektronske lupine. Pri zapolnjenih lupinah dobimo žlahtne pline.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]