Theodore Lyman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Theodore Lyman
Rojstvo23. november 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1]
Boston
Smrt11. oktober 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (79 let)
Cambridge
Bivališče ZDA
DržavljanstvoZDA
NarodnostZdružene države Amerike ameriška
Področjaspektroskopija
Alma materUniverza Harvard
Poznan poLymanova serija
Pomembne nagradeRumfordona nagrada (1918)
Medalja Elliotta Cressona (1931)

Theodore Lyman, ameriški fizik in spektroskopist, * 23. november, 1874, Boston, Massachusetts, ZDA, † 11. oktober 1954, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Lyman je diplomiral na Univerzi Harvard leta 1897, kjer je postal profesor fizike. Bil je tudi predstojnik Jeffersovega fizikalnega laboratorija (1907 – 1917). Med letoma 1921 in 1923 je bil predsednik Ameriškega fizikalnega društva. Med 1. svetovno vojno je sodeloval v ameriških enotah v Franciji kot major.

Znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Opravil je pomembne raziskave povezane z uklonskimi mrežicami. Proučeval je ultravijolični del spektra in svetlobo izredno kratkih valovnih dolžin.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Ameriška akademija umetnosti in znanosti mu je leta 1918 podelila Rumfordovo nagrado. Franklinov inštitut mu je leta 1931 podelil tedaj najvišjo nagrado, Medaljo Elliota Cressona.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje skupina spektralnih črt v spektru vodika, ki jo je odkril v letu 1906 (Lymanova serija).

Po njem se imenuje krater Lyman na Luni.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. 1,0 1,1 SNAC — 2010.