Lofoti
Lofoti so arhipelag in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem. Čeprav se otoki nahajajo v arktičnem krogu, so temperaturni obrati glede na zemljepisno lego zelo veliki. Najpomembnejšo vlogo pri tem igra Zalivski tok.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Lofoten (staronorveško: Lófót) je bilo izvirno staro ime otoka Vestvågøya. Prvi element je ló 'ris', zadnji pa fót 'stopalo'. Avtohtono prebivalstvo je torej primerjalo obliko otoka z risovim stopalom. (Staro ime sosednega otoka Flakstadøya je Vargfót 'stopalo volka' - iz vargr m 'volk'.)
Geografija in narava[uredi | uredi kodo]
Lofoti se nahajajo med 67. in 68. severnim vzporednikom ob obali severne Norveške. So ena najbolj znanih in obiskanih turističnih točk v državi, ponašajo se z izjemnimi naravnimi lepotami, s tradicionalno vaško arhitekturo in načinom življenja prebivalcev. V okviru lofotov so združene občine Vågan, Vestvågøy, Flakstad, Moskenes, Værøy in Røst. Največji otoki, od severa proti jugu, so:
- južni predel otoka Hinnøya
- Austvågøy (526.7 km² ),
- Gimsøya (46.4 km² ),
- Vestvågøy (411.1 km² ),
- Flakstadøya (109.8 km² ),
- Moskenesøya (185.9 km² ),
dlje proti jugu se nahajata majhna otoka Værøy ( ) in Røst ( ).