Lockheed A-12

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
A-12
Lockheed A-12
Vloga Visokohitrostno izvidniško letalo
Proizvajalec/-ci Lockheed Corporation
Krstni polet 26. april 1962
Predstavljen 1967
Upokojen 1968
Status Retired
Glavni uporabnik CIA
Število izdelanih A-12: 13; M-21: 2
Različice Lockheed YF-12
Izpeljanke Lockheed SR-71 Blackbird

Lockheed A-12 je dvomotorno visokohitrostno (Mach 3+) izvidniško letalo, ki ga je razvil ameriški Lockheed za CIO. Pri načrtovanju so si pomagali z dizajni konstruktorja Clarenca "Kelly" Johnsona. A-12 je bil podlaga za Lockheed SR-71 Blackbird, obe letali sta si po izgledu in sposobnostih skoraj identični. Črka "A" stoji za kodno ime "Archangel". Zgradili so tudi dvosedeženo verzijo Lockheed YF-12 in njegovo izpeljanko M-21, ki se je uporabljala za izstrelitev brezpilotnega D-21.

A-12 in SR-71 sta poganjala dva enogredna turboreaktivna motorja z dodatnim zgorevanjem Pratt & Whitney J58. Zaradi ekstremnih pogojev delovanja so morali razviti novo gorivo imenovano JP-7.

A-12 je bil pionir na številnih področjih: bil je eno izmed prvih letal, ki so uporabljali titan v konstrukciji. A-12 je bil tudi deloma stealth letalo in edino letalo, ki je letelo kontinuirano pri hitrosti večji od Mach 3.

A-12 je zmagal v "Oxcart" razpisu, njegov konkurent je bil malce manj sposobni Convair Kingfish, je pa imel slednji manjši radarski presek.

Specifications (A-12)[uredi | uredi kodo]

Podatki iz A-12 Utility Flight Manual,[1] Pace[2]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1 (2 za šolsko različico)
  • Dolžina: 101,6 ft (30,97 m)
  • Razpon kril: 55,62 ft (16,95 m)
  • Višina: 18,45 ft (5,62 m)
  • Površina kril: 1795 ft² (170 m²)
  • Teža praznega letala: 54600 lb (24800 kg)
  • Naložena teža: 124600 lb (56500 kg)
  • Pogon letala: 2 × Pratt & Whitney J58-1 turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem, 32500 lbf (144 kN) vsak
  • Tovor: do 1100 kg izvidniške opreme

Zmogljivost

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sorodni zrakoplovi
Zrakoplovi s primerljivo vlogo in konfiguracijo tega obdobja

Sorodni seznami

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "A-12 Utility Flight Manual (Copy 15, Version 15 September 1968)." CIA, 15 June 1968. Retrieved: 5 April 2010.
  2. Pace 2004, pp. 105, 110.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Donald, David, ed. "Lockheed's Blackbirds: A-12, YF-12 and SR-71". Black Jets. Norwalk, Connecticut: AIRtime, 2003. ISBN 1-880588-67-6.
  • Jacobsen, Annie. Area 51. London: Orion Publishing, 2011. ISBN 978-1-4091-4113-6.
  • Jenkins, Dennis R. Lockheed Secret Projects: Inside the Skunk Works. St. Paul, Minnesota: MBI Publishing Company, 2001. ISBN 978-0-7603-0914-8.
  • Landis, Tony R. and Dennis R. Jenkins. Lockheed Blackbirds. Minneapolis, Minnesota: Specialty Press, revised edition, 2005. ISBN 1-58007-086-8.
  • McIninch, Thomas. "The Oxcart Story." Center for the Study of Intelligence, Central Intelligence Agency, 2 July 1996. Retrieved: 10 April 2009.
  • Pace, Steve. Lockheed SR-71 Blackbird. Swindon, UK: The Crowood Press, 2004. ISBN 1-86126-697-9.
  • Robarge, David. Archangel: CIA's Supersonic A-12 Reconnaissance Aircraft. Washington, D.C.: Central Intelligence Agency, 2008. ISBN 1-92966-716-7.
  • Crickmore, Paul F. Lockheed SR-71 - The Secret Missions Exposed. Oxford, Englan: Osprey Publishing, 2000. ISBN 1 84176 098 6
  • Graham, Richard H. SR-71 Revealed: The Inside Story. St. Paul, Minnesota: MBI Publishing Company, 1996. ISBN 978-0-7603-0122-7.
  • Johnson, C.L. Kelly: More Than My Share of it All. Washington, D.C.: Smithsonian Books, 1985. ISBN 0-87474-491-1.
  • Lovick, Edward, Jr. Radar Man: A Personal History of Stealth. Bloomington, Indiana: iUniverse, 2010. ISBN 978-1-4502-4802-0.
  • Merlin, Peter W. Design and Development of the Blackbird: Challenges and Lessons Learned., Orlando, Florida: American Institute of Aeronautics and Astronautics (AIAA), 2009. AIAA 2009-1522.
  • Merlin, Peter W. From Archangel to Senior Crown: Design and Development of the Blackbird (Library of Flight Series). Reston, Virginia: American Institute of Aeronautics and Astronautics (AIAA), 2008. ISBN 978-1-56347-933-5.
  • Pedlow, Gregory W. and Donald E. Welzenbach. The Central Intelligence Agency and Overhead Reconnaissance: The U-2 and OXCART Programs, 1954–1974. Washington, D.C.: Central Intelligence Agency, 1992. ISBN 0-7881-8326-5.
  • Rich, Ben R. and Leo Janos. Skunk Works: A Personal Memoir of My years at Lockheed. New York: Little, Brown and Company, 1994. ISBN 0-316-7433.
  • Shul, Brian and Sheila Kathleen O'Grady. Sled Driver: Flying the World's Fastest Jet. Marysville, California: Gallery One, 1994. ISBN 0-929823-08-7.
  • Suhler, Paul A. From RAINBOW to GUSTO: Stealth and the Design of the Lockheed Blackbird (Library of Flight Series). Reston, Virginia: American Institute of Aeronautics and Astronautics (AIAA), 2009. ISBN 978-1-60086-712-5.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]