Levoča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Levoča
Mesto
Središče mesta

Grb
Levoča is located in Slovaška
Levoča
Levoča
Geografska lega Levoče na Slovaškem
Koordinati: 49°01′16″N 20°35′28″E / 49.02111°N 20.59111°E / 49.02111; 20.59111Koordinati: 49°01′16″N 20°35′28″E / 49.02111°N 20.59111°E / 49.02111; 20.59111
Država Zastava Slovaške Slovaška
Regija Spiška regija
Okraj Prešov
Občina Lepoča
Prva omemba 1249
Upravljanje
 • Župan Milan Majerský[2] (KDH, SDKÚ-DS, OKS, #SIEŤ, NOVA, MOST-HÍD, KDS)
Površina
 • Skupno 114,77[3] km2
Nadmorska višina 570 m
Prebivalstvo (31.12.2015)
 • Skupno 14.811[1]
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 054 01
Avtomobilska oznaka LE
Spletna stran www.levoca.sk
Uradno ime: Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki
Tip: Kulturni
Kriteriji: iv
Razglasitev: 1993 (17. zasedanje)
ID #: 620
Regija: Evropa in severna Amerika

Levoča (madžarsko Lőcse, nemško Leutschau) je mesto v severovzhodnem delu Slovaške, 26 km vzhodno od Poprada, približno 50 km zahodno od Prešova in 13 km severno od Spišske Nove Vesi. Danes šteje okoli 14.000 prebivalcev.

Dokazi poselitve območja današnjega mesta segajo do kamene dobe. V 13. stoletju so madžarski kralji zaradi obrambe pred Tatari (1241/42) in rudarstva povabili saške priseljence. Mesto je bilo prvič omenjeno leta 1249, leta 1317 pa je dobilo status svobodnega kraljevega mesta. Mesto na križišču trgovskih poti je v 15. stoletju postalo bogat trgovski center in to kljub dvema požaroma v letih 1550 in 1599 ostalo vse do konca 16. stoletja. V tem času so bile zgrajene številne cerkve in renesančne zgradbe, leta 1624 je bila odprta tudi tiskarna in Levoča je postala središče slovaškega protestantizma. Po vstaji proti Habsburžanom v 17. stoletju se je pričel počasen zaton tega nekdaj tretjega največjega madžarskega mesta, dokončno pa je izgubilo pomen leta 1871, ko ga je železnica med Žilino in Košicami obšla in stekla skozi Spišsko Novo Ves.

Danes je znotraj dobro ohranjenega obzidja, ki v celoti obkroža zgodovinsko središče, ohranjeno staro mestno jedro, zlasti Trg mojstra Pavla (slovaško Námestie Majstra Pavla). Na tem trgu stoji renesančna cerkev (za cerkvijo sv. Elizabete v Košicah druga največja v Slovaški) sv. Jakoba iz 15. stoletja z lesenim gotskim oltarjem, ki ga je leta 1517 izrezljal mojster Pavel iz Levoče in z 18,62 m velja za najvišjega in enega najlepših te vrste ne le v Slovaški temveč tudi v Evropi in svetu. Marija s tega oltarja je upodobljena na bankovcih za 100 slovaških kron. Poleg te cerkve stojijo gotska mestna hiša z renesančnimi arkadami, »kletka sramote« za obsojence na smrt, ki so čakali na izvršitev kazni, evangeličanska cerkev, namenjena predvsem meščanom nemške narodnosti, in mnoge renesančne zgradbe. Ogleda vredna je tudi minoritska cerkev (1750) zraven košiških vrat nedaleč od trga. 2 km severno od mesta se nahaja Mariánska hora z neogotsko cerkvijo, ki je danes najbolj priljubljena slovaška romarska pot in jo je 3. julija 1995 obiskal tudi papež Janez Pavel II.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Počet obyvateľov SR k 31. 12. 2015 [online]. Bratislava: ŠÚ SR. Pridobljeno 28. aprila 2016.
  2. ^ Zoznam zvolených starostov a primátorov podľa obcí, miest a mestských častí [online]. Bratislava: ŠÚ SR, 21. November 2014.
  3. ^ Registre obnovenej evidencie pozemkov [online]. Bratislava : ÚGKK SR. Pridobljeno 31. Decembra 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]