Lev Genrihovič Šnireljman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lev Genrihovič Šnireljman
Portret
Rojstvo2. (15.) januar 1905[1]
Gomel, Ruski imperij[2]
Smrt24. september 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[2][1][…] (33 let)
Moskva, Sovjetska zveza[2]
BivališčeFlag of Russia.svg Ruski imperij
 Sovjetska zveza
Narodnost ruska
Področjamatematika
UstanoveMatematični inštitut Steklova
Alma materDržavna univerza v Moskvi
Mentor doktorske
disertacije
Nikolaj Nikolajevič Luzin
Doktorski študentiNikolaj Pavlovič Romanov (1936)
Poznan poŠnireljmanova gostota
Šnireljmanova konstanta
Šnireljmanov izrek

Lev Genrihovič Šnireljman (rusko Лев Ге́нрихович Шнирельма́н), ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Njegov oče je bil učitelj ruskega jezika. Ko je bilo Šnireljmanu 16 let, je prišel v Moskvo. Že zelo zgodaj je pokazal veliko nadarjenost za matematiko.

Diplomiral je leta 1925 na Državni univerzi v Moskvi, menda v polovičnem študijskem času, in leta 1929 doktoriral. Po končanem dodiplomskem študiju je bil najprej asistent na Inšitutu za matematiko in mehaniko Prve državne univerze v Moskvi.

Deloval je na področju teorije števil in globalnega variacijskega računa, kjer je dosegel nekaj izjemnih rezultatov.

V letu 1930 je dokazal na primer zelo šibko obliko Goldbachove domneve, da se lahko vsako sodo število n ≥ 4 zapiše kot vsoto ne več kot 300.000 praštevil. Goldbachova domneva sicer zahteva le vsoto dveh praštevil.

Leta 1931 je bil v tri mesece v Göttingenu, kjer mu je najboljši nemški založnik predlagal, da napiše monografijo, vendar so prej na oblast prišli nacisti in se je vrnil v Sovjetsko zvezo.

Šnireljman je leta 1933 postal član Sovjetske akademije znanosti. Od leta 1934 do smrti je delal na Matematičnem inštitutu Steklova.

Šnireljman je naredil samomor. Govorili so, da ga je začel nadzirati NKVD in naj bi se tega preveč zbal.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive
  2. 2,0 2,1 2,2 Шнирельман Лев Генрихович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. Brockhaus Enzyklopädie

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • O'Connor, John Joseph; Robertson, Edmund Frederick, "Lev Genrihovič Šnireljman", Arhiv zgodovine matematike MacTutor (angleščina), Univerza v St Andrewsu
  • Tihomirov, V.; Uspenski, V, Лев Генрихович Шнирельман (ruščina), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-10-24, pridobljeno dne 2009-07-26CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)