Kulturbund

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kulturbund (nemško Schwäbisch-Deutscher Kulturbund - Švabsko-nemška kulturna zveza), je bila v kraljevini Jugoslaviji (1920-1941) ustanovljena krovna organizacija nemške manjšine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kulturbund je ustanovljen 20. junija 1920 v Novem Sadu, sprva kot nepolitična organizacija vojvodinskih pripadnikov nemške manjšine. Razen med Kočevarji je bil njegov vpliv v Sloveniji močnejši šele od leta 1931, ko so začeli tudi na Slovenskem ustanavljati svoje krajevne enote (27. julija 1931 v Mariboru in Celju, 26. avgusta 1931 na Ptuju, 29. avgusta 1931 v Kočevju, 16. januarja 1932 v Ljubljani), po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke v Nemčiji na oblast (1933) pa še drugod.

Kraljevina Jugoslavija je leta 1936 zaradi naraščajoče nacistične dejavnosti v Sloveniji ukazala razpustitev Kulturbunda, katerega člani so odtlej delovali skrivno ali pod krinko društva Deutscher Hilfsverein in na različne načine manifestirali svoje nemštvo, posebej še ob razglasitvi anšlusa leta (1938). Nacistične oblasti v Avstriji so leta 1939 potrdile statut Slovenske prosvetne zveze na Koroškem, v zameno za to pa so v Jugoslaviji ponekod dovolili delovanje Kulturbunda.

Parada članov Kulturbunda leta 1938 v Bačkem Gračacu, Vojvodina:

Protislovensko delovanje[uredi | uredi kodo]

Celjski kulturbundovci in gestapovci leta 1941

Kulturno delovanja članov Kulturbunda je bilo pretežno krinka za nacistično in obveščevalno delo v korist nemškega rajha. V Sloveniji je leta 1941 delovalo že pet okrožnih vodstev z več kot petdeset krajevnimi skupinami in 12.268 člani.[1] Člani Kulturbunda so do leta 1941 Gestapu pripravili popolne spiske vseh izobražencev in zavednih Slovencev, na katerih so na najvišja mesta postavili ljudi, ki so se posebej izpostavljali protinarodnostnemu delovanju. Po okupaciji kraljevine Jugoslavije 6. aprila 1941 so vodstva Kulturbunda marsikje prevzela lokalno upravo, kulturbundovci pa so pomagali pri aretacijah in izselitvah Slovencev ter germanizaciji.

Kulturbund med II. svetovno vojno in njegov konec[uredi | uredi kodo]

Mariborski kulturbundovci prevzemajo oblast od jugoslovanske policije v Mariboru leta 1941

Kulturbund je bil maja 1941 na nemškem okupacijskem območju Slovenije vključen v Steierische Heimatbund in Kärtner Volksbund, v Ljubljanski pokrajini pa je pod italijanskimi oblastmi prenehal delovati. Nekdanji aktivni člani kulturbunda so že pred koncem vojne večinoma zapustili Jugoslavijo, tisti, ki so ostali, pa so bili mnogokrat obsojeni na povojnih izvensodnih procesih, ali pa so skupaj z drugimi pripadniki nemške manjšine pogosto končali v taborišču Šterntal ali v povojnih izvensodnih pobojih.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ivanič, Martin, ur. (2011). Slovenika. Mladinska knjiga. str. 675. COBISS 257461504. ISBN 978-961-01-1364-5.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Biber, Dušan Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1966, (COBISS)
  • Čepič, Zdenko Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005, (COBISS)
  • Tomasevich, Jozo War and Revolution in Yugoslavia: 1941-1945 Stanford University Press, 2001, ISBN 978-0-8047-7924-1 (angleško)