Pojdi na vsebino

Kita (anatomija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kita
Ahilova tetiva, primer kite v človeškem organizmu.
Mikroskopski posnetek vzorca kite; barvanje s hematoksilinom in eozinom
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinskotendo
MeSHD013710
THH3.03.00.0.00020
FMA9721
Anatomska terminologija

Kíta ali tetiva je fibrozno vezivo, ki pritrjuje mišico na kost ali na hrustanec.[1] Podobna struktura je vez (ligament); tako kite kot vezi so zgrajene iz kolagena, vendar vezi povezujejo dve kosti (ne mišico na kost).

Zgradba

[uredi | uredi kodo]

Histološko so kite zgrajene iz snopov gostega pravilnega vezivnega tkiva, obdanega z ovoji gostega nepravilnega vezivnega tkiva. Normalne zdrave kite so zgrajene iz niza vzporednih tesno prilegajočih kolagenskih vlaken. Na kost so pričvrščene s Sharpeyjevimi vlakni. Suha masa predstavlja okoli 30 % skupne mase kit in je zgrajena iz okoli 86 % kolagena, 2 % elastina, 1,5 % proteoglikanov in 0,2 % anorganskih sestavin, kot so baker, mangan in kalcij.[2][3] Kolagen v večini (97–98%) predstavlja kolagen tipa I, le preostali majhen delež predstavlja kolagen drugih tipov (kolagen tipa II v hrustančnih predelih kite, kolagen tipa III v retikulinskih vlaknih žilnih sten, kolagen tipa IX in tipa IV v bazalnih membranah kapilar, kolagen tipa V v žilnih stenah in kolagen tipa X v mineraliziranem fibroznem hrustancu blizu stika s kostmi).[2][4]

Kolagenska vlakna se združujejo v večje skupke. Potem, ko celice izločijo kolagenske molekule in se te cepijo s prokolagenskimi N- in C-peptidazami, se spontano tropokolagenske molekule (osnovne trivijačne strukturne enote kolagenske protofibrile, sestavljena iz treh polipeptidnih verig[5]) združujejo v netopna vlakenca. Kolagenske molekule merijo v dolžino okoli 300 nm in v širino 1–2 nm, premer vlaken, ki jih tvorijo, pa je lahko 50–500 nm. V kitah se vlakenca združujejo naprej v večje snope, ki merijo v dolžino okoli 10 mm, njihov premer pa je 50–300 μm, ti pa naposled v kitna vlakna s premerom 00–500 μm.[6]

Kolagenske snope v kiti ovija endotendineum, rahlo vezivo, ki vsebuje tanka kolagenska vlakenca[7][8] in elastična vlakna.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522541/kita?sl=126&tl=126&query=kita&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 7. 2018.
  2. 2,0 2,1 Jozsa, L., and Kannus, P., Human Tendons: Anatomy, Physiology, and Pathology. Human Kinetics: Champaign, IL, 1997.
  3. Lin, T. W.; Cardenas, L.; Soslowsky, L. J. (2004). »Biomechanics of tendon injury and repair«. Journal of Biomechanics. 37 (6): 865–877. doi:10.1016/j.jbiomech.2003.11.005. PMID 15111074.
  4. Fukuta, S.; Oyama, M.; Kavalkovich, K.; Fu, F. H.; Niyibizi, C. (1998). »Identification of types II, IX and X collagens at the insertion site of the bovine achilles tendon«. Matrix Biology. 17 (1): 65–73. doi:10.1016/S0945-053X(98)90125-1. PMID 9628253.
  5. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542612/tropokolagen?query=tropokolagen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 7. 2018.
  6. Fratzl, P. (2009). »Cellulose and collagen: from fibres to tissues«. Current Opinion in Colloid & Interface Science. 8 (1): 32–39. doi:10.1016/S1359-0294(03)00011-6.
  7. Dorlands Medical Dictionary, page 602
  8. Caldini, E. G.; Caldini, N.; De-Pasquale, V.; Strocchi, R.; Guizzardi, S.; Ruggeri, A.; Montes, G. S. (1990). »Distribution of elastic system fibres in the rat tail tendon and its associated sheaths«. Cells Tissues Organs. 139 (4): 341–348. doi:10.1159/000147022. PMID 1706129.
  9. Grant, T. M.; Thompson, M. S.; Urban, J.; Yu, J. (2013). »Elastic fibres are broadly distributed in tendon and highly localized around tenocytes«. Journal of Anatomy. 222 (6): 573–579. doi:10.1111/joa.12048. PMC 3666236. PMID 23587025.