Pojdi na vsebino

Kiropraktika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kiropraktika je veja alternativne medicine, s poudarkom na diagnosticiranju, zdravljenju in preprečevanju motenj skeletnomišičnega sistema, predvsem hrbtenice. Predpostavlja, da te motnje vplivajo na celoten organizem preko delovanja na živčni sistem[1]. Osnovna ideja kiropraktike je ta, da ima telo sposobnost samozdravljenja ter da sta zgradba telesa (predvsem zgradba hrbtenice) in njegovo delovanje med seboj povezani - cilj kiropraktike je torej vzpostavljanje ravnovesja med zgradbo in delovanjem[2].

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
D.D. Palmer

Manualno zdravljenje hrbtenice so poznali že v starem Egiptu in Grčiji[3], izvajal naj bi jo tudi Hipokrat v 5. stoletju pred našim štetjem. Po svetu obstaja več različic kiropraktike, kakršna je na primer hoja po hrbtu pri ameriških Indijancih[4].

Za začetek kiropraktike, kot jo poznamo danes, pa štejemo leto 1895, ko jo je ustanovil Američan Daniel David (D.D.) Palmer. Menil je, da lahko ročna "nastavitev" oz. manipulacija hrbtenice ozdravi oz. pomaga pri okvari. Palmer je trdil, da premik kateregakoli dela okostja lahko stisne živce, se pravi komunikacijske kanale in tako okrepi ali oslabi njihovo sposobnost za prenašanje in s tem izzove premočno ali preslabotno funkcijo, oziroma motnjo, ki ji pravimo bolezen. Neznatni premiki vretenc (kar imenujemo tudi subluksacije) lahko povzročijo veliko različnih simptomov - ne le bolečin v predelu hrbta, temveč tudi glavobole, slabo prebavo, astmo in psoriazo[5].

Prvi Palmerjev pacient je bil njegov pomočnik Harvey Lillard, ki naj bi že 17 let imel težave s sluhom zaradi poškodbe hrbtenice. Po nekaj dnevih naravnavanja hrbtenice se je Lillardu sluh skoraj popolnoma povrnil[6].

Kljub ohranjanju družinske skrivnosti je Palmer leta 1898 začel učiti kiropraktiko na "Palmerjevi Šoli Kiropraktike". Njegov sin, ki je bil tudi eden izmed študentov, je 8 let kasneje prevzel šolo in tako se je ta veja alternativne medicine začela razširjati. Kasneje sta uvedla rentgensko slikanje kot obvezno za postavitev diagnoze pri pacientih.

Na začetku je bila kiropraktika deležna mnogih kiritk. Mnogo je bilo kiropraktikov brez ustrezne izobrazbe, uporabljali so tudi razne inštrumente in pripomočke, česar pa tako sin kot oče Palmer nista odobravala. Pojavilo se je mnogo tožb zoper kiropraktike, ki so svoje delo opravljali brez licence. Mnogi so bili zaradi tega tudi zaprti, med njimi tudi ustanovitelj kiropraktike. Tako je njegov sin ustanovil Mednarodno Združenje Kiropraktikov (International Chiropractors Association ICA). Kiropraktika še dolgo časa ni bila sprejeta s strani uradne medicine. Leta 1987 pa je Ameriško Medicinsko Združenje (American Medical Association AMA) le sklenilo, da se številne tožbe prenehajo.

Resnejše raziskave idej kiropraktike se niso začele pred letom 1970. Do sredine 90-ih let se je povečalo zanimanje za šolanje na tem področju, kar je pripomoglo k večji kvaliteti in k postavljanju kliničnih smernic, ki so priporočale kiropraktiko pri lajšanju akutnih bolečin v spodnjem delu hrbtenice. Kljub temu, da je kiropraktika podvržena skromnim ali neenotnim raziskavam o učinkovitosti, predstavlja pomembno vejo alternativne medicine; število pacientov se povečujeje in v zadnjem času je kiropraktika tudi vedno bolje sprejeta s strani uradne medicine[7].

Princip zdravljenja

[uredi | uredi kodo]

Moderna kiropraktika temelji na treh hipotezah:

- obstaja povezava med hrbtenico in zdravjem preko živčnega sistema,

- subluksacije negativno vplivajo na zdravje

- če subluksacije odpravimo, opazimo izboljšanje ali odstranitev bolezni[8].

Subluksacija

[uredi | uredi kodo]

Pod pojmom subluksacija si v medicini predstavljamo nekaj drugega kot v kiropraktiki. Subluksacije vplivajo preko spinalnih živcev - blokirajo naravno komunikacijo ali povzročajo bolezen na kakšen drugačen način[9].

Poznanih je več teorij[10][11][12], kako naj bi subluksacija vplivala na zdravje, vendar nobena ni bila popolnoma potrjena[13][14]. Kljub mnogim kritikom, je Ameriško Združenje Kiropraktikov leta 1996 sprejelo soglasje, da ta način zdravljenja pomembno izboljša ali odpravi zdravstvene težave ravno preko osredotočanja na subluksacijo[15]. Leto kasneje so izdali monografijo v kateri navajajo, da odstranitev subluksacije vključuje izboljšanje delovanja celotnega organizma, vključno z zdravjem, odnosom med zdravnikom in pacientom ter spremembe v živčnem, mišičnem, vezivnem tkivu[16].

Spinalna manipulacija

[uredi | uredi kodo]

Gre za aplikacijo določene sile na specifičen predel telesa oziroma posameznega tkiva s terapevtskim namenom. S spinalno manipulacijo (prilagajanje) odpravljamo subluksacije, izvedena pa mora biti specifično na pravem predelu hrbtenice [17].

Pri spinalni manipulaciji se poveča območje gibljivosti vretenc preko fiziološkega območja (govorimo o parafiziološkem prostoru) [18], vendar pri tem ne uničimo sklepne strukture. Kiropraktiki so prepričani, da pride do prekinitve tkivne povezave v sklepu ali da manipulacija vpliva na mehanoreceptorje sklepa ali da modulira vzdražnost CŽS ali pa inhibira C vlakna, ki so udeležena pri zaznavanju bolečine[19]. Nobena od teh hipotez ni znanstveno dokazana[20].

Stroka

[uredi | uredi kodo]

Na področju kiropraktike poznamo dve večji skupini kiropraktikov. V prvo skupino štejemo tiste, ki se strinjajo z ustanoviteljem kiropraktike in menijo, da obstaja neka naravna komunikacija med hrbtenico in živčno-mišičnim sistemom in da je to v povezavi z zdravjem osebe (imenujemo jih "straights"). Oni v terapiji izvajajo samo tehnike, ki so se primarno uporabljale v samem začetku razvoja kiropraktike [21]. V drugo skupino pa spadajo t. i. "mixers", ki bolj upoštevajo uradno medicino, uporabljajo tudi ostale tehnike za manipulacijo hrbtenice ter vidijo kiropraktiko kot stroko za bolečino v hrbtenici[9][22].

Strokovnjaki na področju medicine običajno dajo prednost ostalim metodam alternativne medicine kot pa kiropraktiki [23][24]. Kiropraktiki zdravijo paciente s skeletnomišičnimi problemi, približno 60% od teh imajo bolečine v spodnjem delu hrbtenice (v ZDA se 13% teh pacientov poslužuje kiropraktike) [25]. Druga pogosta indikacija je bolečina v vratu katero kiropraktiki zdravijo s spinalno manipulacijo na zgornjem predelu hrbtenice. Manipulacija hrbtenice je uporabljena tudi v drugih strokah (osteopatija, fizioterapija, medicina) vendar se je v kiropraktiki izvede več kot 90%. Zdravljenje traja običajno več kot tri mesece, kljub odsotnosti kliničnega izboljšanja [26]. Posvet traja povprečno 22 minut. Kiropraktiki največkrat izvajajo terapijo sami in imajo v povprečju 3,8 let praktičnega usposabljanja [27].

Indikacije

[uredi | uredi kodo]

Kiropraktika je uporabljana največkrat pri okvarah skeletno-mišičnega sistema, vendar pa 11-19% pacientov nima takih težav [28][29](terapija se torej ne izvaja samo pri bolečinah v hrbtenici in vratu[30]).

Objavljenih je bilo mnogo študij, da vzroki za probleme v hrbtenici izvirajo iz notranjih organov[31] . Kiropraktika se uporablja tudi pri težavah respiratornega trakta, poškodbah ki ne vključujejo hrbtenice, prebavnih in menstrualnih težavah, infekcijah ušes, težavah v nosečnosti, pri infekcijah, dermatoloških boleznih kože in akutnih težavah urinarnega trakta[32].

Diagnostika

[uredi | uredi kodo]

Zanesljivost diagnostičnih tehnik v kiropraktiki je dokaj šibka[33]. Običajno rentgensko slikanje in funkcionalna radiografija sta še najbolj zanesljivi metodi pri diagnozi subluksacij [34]. Večina znanstvenikov pa dandanes ugotavlja da je rentgensko slikanje škodljivo in nepotrebno[35][36].

V Ameriki se pogosto izvajajo tudi analize urina in krvi, včasih te analize predstavljajo manjše operacije[37].

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Kot že omenjene "mixers" uporabljajo za zdravljenje tudi druge metode kot so: segrevanje, hlajenje, elektroterapija, predlagajo tudi zdrav način življenja, hujšanje in relaksacijo. Po določenem času zdravljenja se izvajajo preventivne meritve tako skeletno-mišičnega sistema kot notranjih organov [38], kljub temu, da lahko takšni posegi predstavljajo tveganje za pacienta [39]. Nekateri kiropraktiki napotijo paciente k homeopatu, iridologu in ostalim zdravilcem [40]. Velikokrat se uporabljajo tudi metode, ki niso dokazano zanesljive: homeopatija (46%), kineziologija (38%),...[41] Pravzaprav je kineziologija še najbolj zanesljiva diagnostična metoda [34].

Pacienti

[uredi | uredi kodo]

Približno 90% oseb se sama odloči za kiropraktiko in v 35% primerih sami plačajo zdravljenje. V ZDA 20 do 30% pacientov obišče kiropraktika 11krat, za bolečino v vratu je povprečno potrebno 25 obiskov [42], v nekaterih drugih državah pa so te številke nižje [43]. Vzroki za strah pred kiropraktično terapijo so predvsem možni stranski efekti in pomankanje znanstvenih dokazov. Največkrat ljudje dajejo prednost uradni medicini [44].

Raziskave in dokazi

[uredi | uredi kodo]

Učinkovitost

[uredi | uredi kodo]

Mnenja o učinkovitosti zdravljenja s kiropraktiko so deljena. Izvedenih je bilo mnogo kontroliranih kliničnih študij o manipulaciji hrbtenice, a rezultati niso enotni. Študije so bile velikokrat slabo načrtovane,[45] upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je pri kiropraksi težje izvesti placebo kontrolirano študijo, kot pri klasičnem načinu zdravljenja[46]. Večina raziskav je obravnavala manipulacijo hrbtenice v splošnem in ne tako osredotočeno na manipulacijo hrbtenice, ki se izvaja v kiropraktiki.[47] Vse to seveda vpliva na kakovost kliničnih študij.

Največ raziskav je bilo izvedenih za uporabo kiropraktike pri lajšanju oz. zdravljenju bolečin v spodnjem delu hrbtenice, vratu ter pri glavobolih. Raziskave o uspešnosti kiropraktičnega zdravljenja zgornjih in spodnjih okončin so redke[48][49]. Leta 2010 je bil izveden sistematski pregled raziskav, ki so bile izvedene za lajšanje bolečin v spodnjem delu hrbtenice - večina študij je prišla do zaključka, da manualna manipulacija hrbtenice dosega enaka ali večja izboljšanja bolečine in funkcije hrbtenice v primerjavi z ostalimi pogosto uporabljenimi metodami (kot je fizioterapija, uporaba zdravil klasične medicine, izobraževanje in telovadba), tako pri krajše ali dalj časa trajajoči terapiji[50]. Določene raziskave potrjujejo uspešnost zdravljenja s kiropraktiko pri blečinah vratu (pregled raziskav iz leta 2007[51], spet druge govorijo o učnkovitosti le ob hkratnem razgibavanju (pregled Cochraine iz leta 2004[52]). Študije so pokazale, da je učinkovitost kiropraktike odvisna od same vrste glavobola (tenzijski glavobol, migrena,...) - tudi tu dokazi niso dovolj trdni za postavitev končnega zaključka o uspešnosti oz. neuspešnosti kiropraktike[53][54].

Na podlagi raziskav, ki so bile izvedene v zadnih desetih letih (2000-2010) zaenkrat ne moremo potrditi ali ovreči dejstva, da kiropraktično zdravljenje klinično pomombno vpliva na bolečino ali zmanjšano funkcijo hrbtenice pri ljudeh z bolečinami v spodnjem delu hrbta v primerjavi z drugimi posegi oz. načini zdravljenja.

Varnost

[uredi | uredi kodo]

Kiropraktika v splošnem velja za varno, v kolikor je izvajana pravilno in s strani izkušenih kiropraktikov.[55] Manipulacija se šteje za varno, a kljub temu lahko (tako kot tudi pri ostalih terapevtskih pristopih) pride do zapletov. Poznani so stranski učinki, tveganja in kontraindikacije (kiropraktično zdravljenje se ne izvaja pri osebah z revmatoidnim artritisom, pri nestabilnih sklepih, prav tako je potrebna previdnost pri osteoporozi in ostalih boleznih, kjer je prednostno zdravljnje mehkih tkiv in uporaba manjših sil). Redko pride pri manipulaciji hrbtenice (predvsem zgornjega dela) do zapletov, ki vodijo v trajno disfunkcijo hrbtenice ali smrt (1,46 resnih stranskih učinkov in 2,68 smrti na 10 000 000 manipulacij). Obstaja možnost za poškodbo vratne arterije pri kiropraktičnem posegu vratu. Nekateri kiropraktiki prakticirajo rentgensko slikanje pacientov tudi večkrat letno, kar poveča možnost za nastanek raka.[navedi vir]

Kiropraktika danes

[uredi | uredi kodo]

Nekateri kiropraktiki dandanes vidijo kiropraktiko kot eno izmed metod alternativne medicine[8], vendar je v večini držav obravnavana kot pomoč uradni medicini. Kiropraktiki so uradno prepoznani v približno polovici držav sveta, v Indiji, Kitajski, Rusiji, delih Evrope in predvsem v J Afriki pa kiropraktika ni uradno prepoznana[56].V ZDA se na leto porabi med 2,4 in 4 bilijonov $ za kiropraktično zdravljenje[57][58].

Kiropraktika je v ZDA financirana s strani Medicare-a, velik del tudi s strani javnih in zasebnih zavarovalnic, večine organizacij za vzdrževanje in skrbi za zdravje ter ostalih organizacij[59].

V vseh 50-ih zveznih državah ZDA podeljujejo licence kiropraktikom[60][61]. Okrog 60,000 kiropraktikov trenutno izvaja prakso v Severni Ameriki (trikrat več kot med letoma 1970 in 1990)[8][62]. Delež populacije, ki uporablja kiropraktiko, se je v zadnjih 24. letih podvojilo. Kiropraktika se zelo hitro širi; samo v ZDA vsako leto konča izobraževanje na tem področju več kot 4,000 študentov, v ZDA je bilo leta 2010 približno 100,000 kiropraktikov [63][64].

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2010. Pridobljeno 23. novembra 2010.
  2. ↑ http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/chiropractic.html
  3. ↑ Jänckie, C. in Dr. Grünwald, J. Alternativna medicina: praktični in strokovni priročnik. Ljubljana: Modrijan, 2009.
  4. ↑ Woodham, A. in Dr. Peters, D. Enciklopedija komplementarne medicine. Ljubljana: DZS, 1998.
  5. ↑ Inglis,B. in West, R. Alternativna medicina. Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba Domus, 1988.
  6. ↑ Keating JC Jr, Cleveland CS III, Menke M (2005). "Chiropractic history: a primer" (PDF). Association for the History of Chiropractic. http://www.philosophyofchiropractic.com/primerall72.pdf Arhivirano 2008-06-25 na Wayback Machine.. Retrieved 2008-06-16.
  7. ↑ http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12669653
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 R.E. Gay, Chiropractic. In: C.-S. Yuan, E.J. Bibber and A.B. Brent, Editors, Textbook of complementary and alternative medicine (2nd ed.), Informa Healthcare, Abingdon, VA (2006)
  9. ↑ 9,0 9,1 T.J. Kaptchuk and D.M. Eisenberg, Chiropractic: origins, controversies, and contributions, Arch Intern Med 158 (1998), pp. 2215–2224. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (49)
  10. ↑ J.J. Triano, Biomechanics of spinal manipulative therapy, Spine J 1 (2001), pp. 121–130. Abstract | Article | PDF (171 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (28)
  11. ↑ J.D. Drake, C.D. Aultman, S.M. McGill and J.P. Callaghan, The influence of static axial torque in combined loading on intervertebral joint failure mechanics using a porchine model, Clin Biomech 20 (2005), pp. 1038–1045. Article | PDF (220 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (12)
  12. ↑ F.J. Vera-Garcia, S.H. Brown and J.R.M.S.M. Gray, Effects of different levels of torso coactivation on trunk muscular and kinematic responses to posteriorly applied sudden loads, Clin Biomech 21 (2006), pp. 443–455. Article | PDF (197 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (30)
  13. ↑ J.W. DeVocht, History and overview of theories and methods of chiropractic: a counterpoint, Clin Orthop Relat Res 444 (2006), pp. 243–249. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (4)
  14. ↑ W. Henderson, CNR: animal models in the study of subluxation and manipulation: 1964–2004. In: M.I. Gatterman, Editor, Foundations of chiropractic. Subluxation (2nd ed.), Elsevier Mosby, St. Louis, MI (2005), pp. 47–103
  15. ↑ Association of Chiropractic Colleges, A position paper on chiropractic, Physiol Ther 19 (1996), pp. 633–637.
  16. ↑ A. Rosner, The role of subluxation in chiropractic, Foundation for Chiropractic Education and Research, Des Moines, IA (1997)
  17. ↑ J.N. O'Malley, How real is the subluxation?, J Manipulative Physiol Ther 20 (1997), pp. 482–487. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (6)
  18. ↑ D. Redwood, Chiropractic. In: M.S. Micozzi, Editor, Fundamentals of complementary and integrative medicine (3rd ed.), Elsevier, St. Louis, MI (2006)
  19. ↑ S.Z. George, M.D. Bishop, J.E. Bialosky, G. Zeppieri Jr. and M.E. Robinson, Immediate effects of spinal manipulation on thermal pain sensitivity: an experimental study, BMC Musculosketal Disord 15 (2006), p. 68. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (19)
  20. ↑ J.C. Keating Jr., K.H. Charlton and J.P. Grod et al., Subluxation: dogma or science?, Chiropr Osteopat 13 (2005), p. 17. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (17)
  21. ↑ J.C.J. Keating, Purpose-straight chiropractic: not science, not health care, J Manipulative Physiol Ther 18 (1995), pp. 416–418. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (3)
  22. ↑ W. Wardwell, Chiropractic: History and evolution of a new profession, Mosby-Year Book, St. Louis, MI (1992)
  23. ↑ H. Freymann, T. Rennie, I. Bates, S. Nebel and M. Heinrich, Knowledge and use of complementary and alternative medicine among British undergraduate pharmacy students, Pharm World Sci 28 (2006), pp. 13–18. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (7)
  24. ↑ C. Torkelson, I. Harris and M.J. Kreitzer, Evaluation of a complementary and alternative medicine rotation in medical school, Alt Ther 12 (2006), pp. 30–34. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (4)
  25. ↑ T.S. Carey, A.T. Evans and N.M. Halder et al., Acute severe low back pain. A population based study of prevalence and care seeking, Spine 21 (1996), pp. 339–344. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (115)
  26. ↑ T. Pincus, S. Vogel, A. Breen, N. Foster and M. Underwood, Persistent back pain—why do physical therapy clinicians continue treatment? A mixed methods study of chiropractors, osteopaths and physiotherapists, Eur J Pain 10 (2006), pp. 67–76. Abstract | Article | PDF (148 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (14)
  27. ↑ G.Y. Yeh, R.S. Phillips, R.B. Davis, D.M. Eisenberg and D.C. Cherkin, Visit time as a framework for reimbursement: time spent with chiropractors and acupuncturists, Altern Ther Health Med 9 (2003), pp. 88–94. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (7)
  28. ↑ R.L. Plamondon, Summary of 1994 ACA Annual Statistical Study, J Am Chiropract Assoc 32 (1995), pp. 57–63
  29. ↑ R.B. Phillips, A survey of Utah chiropractic patients, Am Chiro Assoc J Chiro 15 (1981), pp. S113–S129
  30. ↑ American Chiropractic Association, About chiropractic Available at http://www.amerchiro.org/pdf/va-report.pdf Accessed January 21, 2008
  31. ↑ T.J. Faridi and D.P. Ponsonby, Spinal manipulation and visceral disease: science rediscovers an ancient art, Teksas J Chiropractic (1995;July), pp. 27–32
  32. ↑ K. Barnett, C. McLachlan, J. Hulbert and K. Kassak, Working together in rural South Dakota: integrating medical and chiropractic primary care, J Manipulative Physiol Ther 20 (1997), pp. 577–582. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (15)
  33. ↑ S.D. French, S. Green and A. Forbes, Reliability of chiropractic methods commonly used to detect manipulable lesions in patients with chronic low-back pain, J Manipulative Physiol Ther 23 (2000), pp. 231–238. Abstract | Article | PDF (845 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (28)
  34. ↑ 34,0 34,1 B.F. Walker and R. Buchbinder, Most commonly used methods of detecting spinal subluxation and the preferred term for its description: a survey of chiropractors in Victoria, Australia, J Manipulative Physiol Ther 20 (1997), pp. 583–589. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (22)
  35. ↑ K.M. Refshauge and C.G. Maher, Low back pain investigations and prognosis: a review, Br J Sports Med 40 (2006), pp. 494–498. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (5)
  36. ↑ P. Herzog and C.T. Rieger, Risk of cancer from diagnostic X-rays, Lancet 363 (2004), pp. 340–341. Article | PDF (56 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (16)
  37. ↑ K. Barnett, C. McLachlan, J. Hulbert and K. Kassak, Working together in rural South Dakota: integrating medical and chiropractic primary care, J Manipulative Physiol Ther
  38. ↑ R.L. Rupert, A survey of practice patterns and the health promotion and prevention attitudes of US chiropractors. Maintenance care: part I, J Manipulative Physiol Ther 23 (2000), pp. 1–9. Abstract | Article | PDF (898 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (35)
  39. ↑ S. Homola, Seeking a common denominator in the use of spinal manipulation, Chiropractic Technique 4 (1992), pp. 61–63.
  40. ↑ W.J.J. Assendelft, C. Pfeifle and L.M. Bouter, Chiropractic in the Netherlands: a survey of Dutch chiropractors, J Manipulative Physiol Ther 18 (1995), pp. 129–139.
  41. ↑ M. Christensen, M. Kollasch and R. Ward et al., Job analysis of chiropractic, National Board of Chiropractic Examiners, Greeley. CO (2005) 135–138.
  42. ↑ M.T. Haneline, Symptomatic outcomes and perceived satisfaction level of chiropractic patients with a primary diagnosis involving acute neck pain, J Manipulative Physiol Ther 29 (2006), pp. 288–296. Abstract | Article | PDF (236 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (5)
  43. ↑ D.P. Waalen, T.P. White and J.K. Waalen, Demographic and clinical characteristics of chiropractic patients: a five year study of patients treated at the Canadian Memorial Chiropractic College, J Can Chiropr Assoc 38 (1994), pp. 75–82.
  44. ↑ M. Teitelbaum, The role of chiropractic in primary care: findings of four community studies, J Manipulative Physiol Ther 23 (2000), pp. 601–609. Abstract | PDF (115 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (8)
  45. ↑ Quality of SM studies: * Fernández-de-las-Peñas C, Alonso-Blanco C, San-Roman J, Miangolarra-Page JC (2006). "Methodological quality of randomized controlled trials of spinal manipulation and mobilization in tension-type headache, migraine, and cervicogenic headache". J Orthop Sports Phys Ther 36 (3): 160–9. PMID 16596892. * Johnston BC, da Costa BR, Devereaux PJ, Akl EA, Busse JW; Expertise-Based RCT Working Group (2008). "The use of expertise-based randomized controlled trials to assess spinal manipulation and acupuncture for low back pain: a systematic review". Spine 33 (8): 914–8. doi:10.1097/BRS.0b013e31816b4be4. PMID 18404113.
  46. ↑ Hancock MJ, Maher CG, Latimer J, McAuley JH (2006). "Selecting an appropriate placebo for a trial of spinal manipulative therapy" (PDF). Aust J Physiother 52 (2): 135–8. PMID 16764551
  47. ↑ ^ Ernst E (2002). "Chiropractic" (PDF). Ann Intern Med 137 (8): 701. PMID 12379081. http://annals.org/cgi/reprint/137/8/701.pdf.
  48. ↑ ^ McHardy A, Hoskins W, Pollard H, Onley R, Windsham R (2008). "Chiropractic treatment of upper extremity conditions: a systematic review". J Manipulative Physiol Ther 31 (2): 146–59. doi:10.1016/j.jmpt.2007.12.004. PMID 18328941.
  49. ↑ ^ Brantingham JW, Globe G, Pollard H, Hicks M, Korporaal C, Hoskins W (2009). "Manipulative therapy for lower extremity conditions: expansion of literature review". J Manipulative Physiol Ther 32 (1): 53–71. doi:10.1016/j.jmpt.2008.09.013. PMID 19121464
  50. ↑ ^ Dagenais S, Gay RE, Tricco AC, Freeman MD, Mayer JM (2010). "NASS Contemporary Concepts in Spine Care: Spinal manipulation therapy for acute low back pain". Spine J 10 (10): 918–940. doi:10.1016/j.spinee.2010.07.389. PMID 20869008.
  51. ↑ Vernon H, Humphreys BK (2007). "Manual therapy for neck pain: an overview of randomized clinical trials and systematic reviews" (PDF). Eura Medicophys 43 (1): 91–118. PMID 17369783. http://www.minervamedica.it/en/getfreepdf.php?cod=R33Y2007N01A0091.)
  52. ↑ Gross AR, Hoving JL, Haines TA et al. (2004). "Manipulation and mobilisation for mechanical neck disorders". Cochrane Database Syst Rev (1): CD004249. doi:10.1002/14651858.CD004249.pub2. PMID 14974063.
  53. ↑ Biondi DM (2005). "Physical treatments for headache: a structured review". Headache 45 (6): 738–46. doi:10.1111/j.1526-4610.2005.05141.x. PMID 15953306.
  54. ↑ Bronfort G, Nilsson N, Haas M et al. (2004). "Non-invasive physical treatments for chronic/recurrent headache". Cochrane Database Syst Rev (3): CD001878. doi:10.1002/14651858.CD001878.pub2. PMID 15266458.
  55. ↑ Chu, Eric Chun-Pu; Trager, Robert J.; Lee, Linda Yin-King; Niazi, Imran Khan (23. januar 2023). »A retrospective analysis of the incidence of severe adverse events among recipients of chiropractic spinal manipulative therapy«. Scientific Reports (v angleščini). Zv. 13, št. 1. str. 1254. doi:10.1038/s41598-023-28520-4. ISSN 2045-2322.
  56. ↑ C.K. Ong, G. Bodeker, C. Grundy, G. Burford and K. Shein, WHO global atlas of traditional, complementary and alternative medicine, WHO Centre for Health Development, Kobe, Kobe, Japan (2006)
  57. ↑ P.G. Shekelle, The use and costs of chiropractic care in the health insurance experiment, Publication MR-401-CCR, RAND/Agency for Health Care Policy and Research, Santa Monica, CA (1994)
  58. ↑ M. Stano, The chiropractic services market: a literature review. In: R. Scheffer and L. Rossiter, Editors, Advances in health economics and health services research 13, JAI Press, Greenwich, CT (1992), pp. 191–204. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (8)
  59. ↑ W.C. Meeker and S. Haldeman, Chiropractic: a profession at the crossroads of mainstream and alternative medicine, Ann Intern Med 136 (2002), pp. 216–227. View Record in Scopus | Cited By in Scopus (106)
  60. ↑ C.M. Lott, Integration of chiropractic in the Armed Forces health care system, Mil Med 161 (1996), pp. 455–459
  61. ↑ S. Dagenais and S. Haldeman, Chiropractic, Prim Care Clin Office Pract 29 (2002), pp. 419–437. Abstract | Article | PDF (255 K) | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (13)
  62. ↑ I.D. Coulter, E.L. Hurwitz and A.H. Adams et al., Patients using chiropractors in North America, Spine 27 (2002), pp. 291–298
  63. ↑ Foundation for the Advancement of Chiropractic, Tenets and Sciences, FACTS Bulletin,VI, Foundation for the Advancement of Chiropractic, Tenets and Sciences, Arlington, VA (1999).
  64. ↑ R.A. Cooper and S.J. Stoflet, Trends in the education and practice of alternative medicine clinicians, Health Aff 15 (1996), pp. 226–238. Full Text via CrossRef | View Record in Scopus | Cited By in Scopus (55)

Ta članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kiropraktika&oldid=5978339«