Kigelia africana
| Kalebasno drevo | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 K. africana drevo, sadež, cvet in semena
| ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Kigelia africana |
Kigelia je rod cvetočih rastlin iz družine Bignoniaceae. Rod vsebuje le eno vrsto, Kigelia africana, ki se pojavlja po vsej tropski Afriki. Drevo rodi strupeno sadje, ki je dolgo do 60 cm, tehta približno 7 kg in spominja na klobaso v ovitku.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Ime rodu izvira iz mozambiškega imena v jeziku Bantu, kigeli-keia, medtem ko se običajni imeni drevo s klobasami (angl. sausage tree) in drevo s kumarami (angl. cucumber tree) [1] nanašata na dolg sadež, podoben klobasi. Njegovo ime v afrikanščini worsboom tudi pomeni drevo s klobasami, njegovo arabsko ime pa pomeni "potovalka" (torba).[2]
Opis[uredi | uredi kodo]
To je drevo, ki zraste do 20 m visoko in ima običajno razširjene veje. Lubje je sprva sivo in gladko, na starejših drevesih se lušči. Lahko je debelo do 6 mm na veji s premerom 15 centimetrov. Les je bledo rjav ali rumenkast, nediferenciran in ni nagnjen k pokanju.
Listje[uredi | uredi kodo]
Drevo je zimzeleno, kjer padavine padajo skozi vse leto, vendar listopadno, kjer je dolga sušna sezona. Listi so nasproti ali v kolobarjih po tri, od 30 do 51 cm dolgi, pernati, s šestimi do desetimi ovalnimi lističi, dolgimi do 20 cm in 5,7 cm širokimi, končni listič je lahko prisoten ali odsoten.
Cvetje[uredi | uredi kodo]
Cvetovi (in pozneje plodovi) visijo z vej na dolgih gibkih steblih (dolžine 2–6 m). Po mnenju avtorja/fotografa narave Winstona Williamsa so lahko ta stebla ali peclji dolgi do 7,5 m.[3] Cvetovi nastanejo v grozdih; so zvonasti (podobni drevesu afriškega tulipanovca (Spathodea campanulata), vendar širši in veliko temnejši ter bolj voščeni), oranžne do rjave ali škrlatno zelene in široki približno 10 cm. Posamezni cvetovi ne visijo navzdol, ampak so usmerjeni vodoravno.
Plodovi[uredi | uredi kodo]
Plod je olesenela jagoda, dolga od 30 do 99 cm[4] in široka do 18 cm, vendar so poročali o 20 cm.[5] Običajno tehta med 5 in 10 kg, občasno pa tudi do 12 kg,[6] in visi na dolgih vrvi podobnih steblih. Sadna kaša je vlaknasta, vsebuje veliko semen.
Združenja vrst[uredi | uredi kodo]
Nekatere ptice privlačijo cvetovi in močna stebla vsakega cveta so idealna opora. Njihov vonj je najbolj opazen ponoči, kar kaže, da so na opraševanje prilagojeni netopirji, ki jih obiskujejo zaradi cvetnega prahu in nektarja. Cvetovi pa ostajajo odprti tudi podnevi in jih svobodno obiskujejo številni opraševalci žuželk, zlasti velike vrste, kot so lesne čebele. Sadje jedo različni sesalci, med njimi pavijani, prašiči, savanski sloni, žirafe, povodnimi konji, opice in ježevci. Semena so razpršena v njihovih iztrebkih. Semena jedo tudi majerjeve papige (Poicephalus meyeri) in rjavoglave papige (Poicephalus cryptoxanthus), listje drevesa pa sloni in veliki kudu (Joffe 2003; del Hoyo et al. 1997). Uvedeni osebki v avstralskih parkih so zelo priljubljeni pri kakadujih.
Gojenje in uporaba[uredi | uredi kodo]
Sveže sadje je strupeno in močno odvaja; sadje se pripravi za uživanje s sušenjem, praženjem ali fermentacijo (Joffe 2003; McBurney 2004). V Bocvani se les uporablja za makoros (čoln), jarme in vesla.
Izvlečki lubja, cvetov in plodov Kigelia Africana se vse pogosteje uporabljajo v izdelkih za nego kože zaradi visoke ravni antioksidantov in protivnetnih sestavin. Zaradi lastnosti fitohormona ima visoko učvrstitev kože.[7]
Trdo lupino (kožo) sadja lahko izdolbemo, očistimo in naredimo v uporabne, trpežne posode različnih velikosti.
Drevo se pogosto goji kot okrasno drevo v tropskih regijah zaradi njegovih okrasnih cvetov in nenavadnih plodov. Mesta za sajenje je treba izbrati previdno, saj lahko padajoči plodovi povzročijo resne poškodbe ljudi in poškodujejo vozila, parkirana pod drevesi.
V osrednji Keniji, zlasti pri Agikuyu in Akambah, se posušeno sadje uporablja za pripravo alkoholne pijače (muratina v Kikuyu, kaluvu v Kambi), ki je osrednja sestavina kulturnih dogodkov v osrednji Keniji. Plodove poberejo, nato razcepijo na dva dela vzdolž zrna, nato pa posušijo na soncu. Posušene plodove nato obdelajo s cvetnim prahom in medom. Tako obdelano (miatin) se nato uporabi v procesu fermentacije pri izdelavi sladkega piva.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Detajl lubja -
Cvet v razvoju -
Socvetje kigalije -
Odpadli cvetni venčki -
Plod -
Kigelia africana cvet v Pondicherryju v Indiji -
Listi na drevesu v Kalkuti, Zahodni Bengal, Indija -
Cvetni brsti -
Drevo v Bocvani uporabljeno senca za piknik -
Semena in lupina zlomljenega ploda. -
Kigelia africana -
Kigelia africana nezrelimi plodovi: kampus UWI, Trinidad, februar 2015 -
Kigelia africana: campus U. West Indies, Trinidad, feb. 2015 -
Vhod na konservatorij Lincoln Park v Chicagu, Il -
Socvetje: Kigelia africana. Univerza Queensland, St Lucia, Queensland, Brisbane -
Plod & cvet
.JPG)
.jpg)
.jpg)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Sangita Saini; Harmeet Kaur; Bharat Verma; Ripudaman; S. K. Singh (2009). »Kigelia africana (Lam.) Benth. — an overview« (PDF). Natural Product Radiance. 8 (2): 190–197.
- ↑ Roodt, Veronica (1992). Kigelia africana in The Shell field guide to the common trees of the Okavango Delta and Moremi Game Reserve. Gaborone, Botswana: Royal Dutch Shell.
- ↑ Williams, Winston (1986). Florida's Fabulous Trees. Tampa: Worldwide Publications. str. 24.
- ↑ Huxley, Anthony. The New Royal Hort. Soc. Dictionary of Gardening. Zv. 2. New York: Stockton Press. str. 735.
- ↑ Lindley, John and Thomas Moore (1866). A Treasury of Botany. Zv. 2. London: Longmans, Green & Co. str. 647.
- ↑ Vandaveer, Chelsie (7. marec 2002). »Killer Plants«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2010. Pridobljeno 14. decembra 2004.
- ↑ »Kigelia Africana, Nature Cures All – Kaoko Botanicals Ltd«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2021. Pridobljeno 16. februarja 2022.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- del Hoyo, J., Elliott, A., & Sargatal, J., eds. (1997). Handbook of the Birds of the World 4: 415. Lynx Edicions.
- Huxley, A., ed. (1992). Kigelia. In The New RHS Dictionary of Gardening 2: 735. Macmillan.
- Joffe, P. (2003). PlantZAfrica: Kigelia africana.
- McBurney, R. (2004). African Wild Harvest. Royal Botanic Gardens, Kew.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- "Kigelia africana"[1]. Germplasm Resources Information Network (GRIN). Agricultural Research Service (ARS), United States Department of Agriculture (USDA).
- Travel Africa: Sausage Tree.