Kartli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kartli

ქართლი
Zgodovinska regija
Aragvi-Mtskheta.jpg
Zgodovinski Kartli na zemljevigu Gruzije
Zgodovinski Kartli na zemljevigu Gruzije
41°59′5″N 44°6′44″E / 41.98472°N 44.11222°E / 41.98472; 44.11222Koordinati: 41°59′5″N 44°6′44″E / 41.98472°N 44.11222°E / 41.98472; 44.11222
DržavaZastava Gruzije Gruzija
MkhareŠhida Kartli
Kvemo Kartli
Samche-Javaheti
Glavno mestoTbilisi
Površina
 • Skupno21.333 km2

Kartli (gruzinsko ქართლი [kʰartʰli]) je zgodovinska regija v osrednji Gruziji, skozi katero teče reka Mtkvari (Kura). V njej se nahaja glavno mesto Gruzije, Tbilisi. Klasični avtorji so regijo poznali kot Iberijo. V srednjem veku je igral ključno vlogo v etnični in politični konsolidaciji Gruzincev. Njegove meje niso bile strogo določene in so v zgodovini močno nihale. Po razdelitvi Kraljevine Gruzije v 15. stoletju je Kartli postal ločeno kraljestvo s prestolnico v Tbilisiju. Zgodovinsko ozemlje Kartlija je trenutno razdeljeno med več upravnih regij Gruzije.

Gruzince, ki živijo v zgodovinski regiji Kartli, imenujejo Kartleli (ქართლელი) in tvorijo eno največjih geografskih podskupin gruzinskega ljudstva. Večina Kartlelov je vzhodnih pravoslavnih kristjanov, ki se držijo nacionalne Gruzinske pravoslavne cerkve in govorijo narečje, ki je osnova sodobnega gruzinskega knjižnega jezika.

Ime[uredi | uredi kodo]

Toponim Kartli se je v pisnih dokumentih prvič pojavil v 5. stoletju v Mučeništvu svete kraljice Šušanik, najzgodnejšem ohranjenem delu gruzijske književnosti. Po srednjeveških gruzijskih kronikah je Kartli dobil ime po Kartlosu, mitskem gruzijskem etnarhu, ki je zgradil mesto na Mtkvariju, verjetno na mestu kasnejšega Armazija. Ime se je posplošilo na državo, ki ji je vladal Kartlos in njegovi potomci.[1] Zdi se, da je bil Kartlos srednjeveška iznajdba, mnenje, da je ustanovitelj Kartlija, pa ni prepričljivo. Za srednjeveške letopisce je značilno, da so imenom dodajali pripomo –ος (-os), da bi dali poročilu pridih antike.[2]

Izraz zagotovo izvira iz protokartvelskega korena *kart-, ki ga sodobni jezikoslovci štejejo za starodavno notranjekartvelsko tvorbo.[3][4]

Profesor Giorgi Melikišvili je toponim Kartli povezoval z besedo karta (ქართა) iz sestrske gruzijske mingreljanščine in nekaj zahodnih gruzijskih narečij. Beseda karta pomeni obor za živino ali zaprt prostor. Koren kar se pojavlja v številnih krajevnih imenih po vsej Gruziji in po mnenju Melikišvilija kaže pomensko podobnost z indoevropskim prototipom, na primer z germanskim gardaz (ograda, vrt), litovskim gardas (ograda, prepreka, obor), staroslovanskim grad (vrt, tudi mesto) in hetitskim gurtas (trdnjava).[5] Vzporednice so bile iskane tudi s Halibi in Kardueno iz klasičnih virov.[6]

Zgodnja zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek Kartlija in Kartvelov (ქართველი) je slabo dokumentiran. V tem procesu sta imela odločilno vlogo Infiltracija več starodavnih, predvsem anatolskih, plemen na ozemlje današnje Gruzije in njihovo zlitje z domorodnim prebivalstvom. Proces se morda odraža v zgodbi o Arijanu-Kartliju, pollegendarnem kraju staroselskega gruzijskega habitata v zgodnjesrednjeveški kroniki Spreobrnitev Kartlija.[7]

V 3. stoletju pr. n. št. sta Kartli in njegova prvotna prestolnica Mtskheta, v 5. stoletju jo je nasledil Tbilisi, tvorila jedro, okoli katerega se je razvilo starodavno gruzijsko kraljestvo, ki ga je grško-rimski svet poznal kot Iberija. Vloga Kartlija kot osrednje etnične in politične enote, ki bi bila osnova za poznejšo združitev Gruzije, se je še okrepila zaradi njegovega pokristjanjevanja v začetku 4. stoletja. V Kartliju, ki je bil na stičišču bizantinskih in iranskih vplivov, se je razvila živahna krščanska kultura, k čemur je pripomoglo dejstvo, da je bil edino kartvelsko območje z lastnim pisnim jezikom. Z utrditvijo arabske oblasti v Tbilisiju v 8. stoletju se je politično središče Kartlija premaknilo na njegov jugozahod, vendar so gruzijski literati tistega časa dali nazivu Kartli širši pomen in z njim označevali vse tiste dežele srednjeveške Gruzije, ki so jih držali skupaj vera, kultura in jezik. V enem izmed najbolj citiranih odlomkov srednjeveške gruzijske književnosti pisatelj Giorgi Merčule iz 9. stoletja pravi: "In Kartli je sestavljen iz tiste prostorne dežele, v kateri se bogoslužje in vse molitve izgovarjajo v gruzijskem jeziku. V grščini se izgovarja [samo] Kyrie eleison, ki v gruzijskem jeziku pomeni "Gospod, usmili se" ali "Gospod, bodi usmiljen do nas".[8]

Po združitvi različnih gruzijskih političnih enot v gruzijsko kraljestvo v začetku 11. stoletja sta imeni "Kartli" in "Kartveli" postali osnova gruzijskega samoimenovanja Sakartvelo. Gruzijska zloženka sa-X-o (Sa-Kartvel-o) je standardna geografska konstrukcija, ki označuje "ozemlje, kjer prebiva X", v kateri je X etnonim.[9]

Delitev v srednjem veku[uredi | uredi kodo]

Kartli (Kardueli) v 18. stoletju; detajl z zemljevida Jeana Cloueta, 1767

V srednjem veku je bil Kartli tradicionalno razdeljen v tri glavne regije:

  • Šida Kartli (შიდა ქართლი), se pravi Notranji Kartli, s središči v Mtšheti in Uplistsikheju, ki je obsegal ves osrednji Kartli severno in južno od reke Kure (Mtkvari) in zahodno od njenega pritoka Aragvi
  • Kvemo Kartli (ქვემო ქართლი), se pravi Spodnji Kartli, ki je obsegal ozemlje v spodnjem porečju Kure in južno od nje
  • Zemo Kartli (ზემო ქართლი), se pravi Gornji Kartli, ki je obsegal ozemlje v gornjem porečju Kure in južno od nje in zahodno od Kvemo Kartlija.

Večina tega ozemlja spada v sedanji gruzijski regiji Šida Kartli z glavnim mestom Gori in Kvemo Kartli z glavnim mestom Rustavi. Nekaj ozemlja je tudi v regijah Samtskhe-Javakheti z glavnim mestom Akhaltsikhe in Mtskheta-Mtianeti z glavnim mestom Mtskheta. Velik del Zemo Kartlija je zdaj v Turčiji.[10]

Kasnejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

Z razdrobitvijo Gruzijskega kraljestva v 15. stoletju je gruzijskim kraljem ostal samo Kartli z glavnim mestom Tbilisi. Kralji Kartlija se niso odrekli naslovom vsegruzijskih monarhov in trdili, da so njihovi zakoniti nasledniki. Evropejci so zato kraljestvo poznali kot "Prava Gruzija", kasneje tudi kot Kartalinija (iz ruskega Карталиния, Kartalinija). V perzijskem jeziku se je za Kartli v ožjem pomenu običajno uporabljalo ime Gorjestan (Gruzija).[11]

Kraljestvo Kartli je bilo prizorišče osmansko-safavidskih vojn, konfliktov med sosednjimi gruzijskimi in kavkaškimi vladarji in v 18. stoletju tudi lastnih državljanskih vojn. Od leta 1550, natančneje po letu 1614, do gruzijski vladarji odobravali "politiko kompromisov" s perzijskimi oblastniki. To je pomenilo, da je Perzija dovolila Kartliju obdržati precejšnjo avtonomijo in gruzijski dinastiji Bagratidov obdržati kraljevi prestol, če sprejmejo islam in ostanejo podrejeni perzijskemu šahu. V gruzijskih dokumentih so gruzijski vladarji še naprej veljali za kralje, medtem ko so jih perzijski uradni dokumenti omenjali kot valije (podkralje) Gorjestana, kar je poudarjalo njihovo podrejenost šahu. Številni člani aristokratske elite Kartlija so zasedali visoke položaje v perzijski vojski in administraciji, več plemkinj pa je vstopilo v šahov harem. Ta položaj se je spremenil leta 1745, ko je bil z dovoljenjem Nāder Šaha za kralja Kartlija po krščanskih običajih kronan Tejmuraz II. Leta 1748 je Kartli postal v bistvu neodvisen, vendar je bila še vedno opazna formalna stran perzijskega vazalstva.

Leta 1762 je bil Kartli združen s sosednjim vzhodnim gruzijskim kraljestvom Kaheti v enotno državo, ki se je leta 1783 postavila pod ruski protektorat. Novo kraljestvo je leta 1795 utrpelo uničujočo perzijsko invazijo, v kateri ga je perzijski Aga Mohamed šah Kadžar poskušal vrniti pod perzijsko oblast. Oslabljeno gruzijsko kraljestvo je leta 1801 priključilo Rusko cesarstvo.[11] Nova ureditev je bila potrjena z Gulistanskim mirovnim sporazumom, sklenjenim leta 1813 po rusko-perzijski vojni (1804-1813).[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Rapp (2003), str. 427.
  2. Rapp (2003), str. 136.
  3. Klimov, Georgy (1998). Etymological Dictionary of the Kartvelian Languages. Berilin: Walter de Gruyter. str. 213. ISBN 9783110156584. Pridobljeno 7. junija 2015.
  4. Fähnrich, Heinz (2007). Kartwelisches Etymologisches Wörterbuch. BRILL. str. 458. ISBN 9789004161092. Pridobljeno 7. junija 2015.
  5. Khintibidze (1998), str. 90-97.
  6. Khintibidze (1998), str. 103.
  7. Giorgi L. Kavtaradze. The Interrelationship between the Transcaucasian and Anatolian Populations by the Data of the Greek and Latin Literary Sources. The Thracian World at the Crossroads of Civilisations. Reports and Summaries. The 7th International Congress of Thracology. P. Roman (ur.). Bucharest: the Romanian Institute of Thracology, 1996.
  8. Prevod Donalda Rayfielda v Rapp (2003), str. 437.
  9. Rapp (2003), str. 420.
  10. Toumanoff (1963), str. 493-495.
  11. 11,0 11,1 11,2 Sanikidze, George (2011). "Kartli". V Encyclopædia Iranica, vol. XV, fasc. 6, str. 628-629. Online. Pridobljeno 19. februarja 2012.