Jurklošter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jurklošter
Kartuzija Jurklošter (4).jpg
Jurklošter is located in Slovenija
Jurklošter
Jurklošter
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°6′29.83″N 15°19′59.16″E / 46.1082861°N 15.3331000°E / 46.1082861; 15.3331000Koordinati: 46°6′29.83″N 15°19′59.16″E / 46.1082861°N 15.3331000°E / 46.1082861; 15.3331000
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Laško
Površina
 • Skupno 3,78 km2
Nadmorska višina 574,5 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 70
 • Gostota 19 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3273 Jurklošter
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Jurklošter, do leta 1972 Mišji Dol je razloženo naselje v dolini ob sotočju Gračnice in Lahovgrabnice (Lahomščice) v Občini Laško.[2] Od 1802 do 1860 je v Jurkloštru obratovala glažuta (iz nje je izšla sedanja Steklarna Hrastnik), nato papirnica, ki je bila ukinjena pred prvo svetovno vojno.

Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]

Kartuzija Jurklošter, ki je bila v ustanovljena 1170, je bila ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij. Kartuzija je bila 1199 iz gospodarskih razlogov razpuščena, vendar pa leta 1209 ponovno obujena. Do leta 1227 sta bila postavljena enoladijska cerkev in samostan.[3] V samostanski cerkvi naj bi bila pokopana Veronika Deseniška. Dokončno so kartuzijo ukinili 1595 in samostan predali jezuitom, po zatrju jezuitskega reda 1780 so ga večji del podrli in konec 18. stoletja sezidali novo graščino v poznobaročnem slogu.

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Srednjeveški zapisi kažejo na prvotno Jur(i)jova dolina ali Jur(i)jev dol, kar vsebuje narečni svojilni pridevnik iz svetniškega osebnega imena Jurij. Sv. Jurij je bil popularen srednjeveški svetnik, je zavetnik Ptuja in Pirana. Drugi del imenskega sklopa je slovenski klošter v pomenu samostan.[4] V kraju je bil namreč v letih 1170 do 1595 kartuzijski, od 1595 do 1780 pa jezuitski smostan. V starih listinah se kraj prvič omenja okoli leta 1145 kot Geyrowe in leta 1203 kot Gyriov.

NOB[uredi | uredi kodo]

Po osvoboditvi Jurkloštra 9. junija 1944 so na nekaj kilometrov oddaljeni Henini izvolili krajevni NOO, prvi izvoljeni organ ljudske oblasti na tem območju. Graščino so partizani leta 1945 požgali. Od kompleksa sta ohranjena obrambni stolp in poznoromanska župnijska cerkev sv. Mavricija.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. ^ Slovenija, turistični vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.
  3. ^ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  4. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
  5. ^ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 

Galerija[uredi | uredi kodo]

Slovenija Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.