Julij Simončič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Julij Simončič
Rojstvo17. februar 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Smrt23. maj 2001({{padleft:2001|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (76 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Flag of Italy.svg Italija
Poklicpartizan, častnik

Julij Simončič-Gortan, slovenski partizan, politični komisar, častnik, prekomorec in prvoborec, * 17. februar 1925, Ilirska Bistrica, † 23. maj 2001, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

6. aprila 1941 se je kot prostovoljec udeležil bojev za Maribor in Zagreb.

4. decembra istega leta je vstopil v NOB in postal borec Mokronoške čete. Od 18. decembra 1941 je bil v sestavi 1. čete I. štajerskega bataljona ter nato v drugi grupi odredov. Konec junija 1942 je bil premeščen v štab 5. čete Loškega odreda. 5. julija 1942 je postal vršilec dolžnosti komandirja Brkinske čete, 3. septembra komandir 5. pivške čete I. bataljona Soškega odreda, aprila 1943 komandir 3. čete I. bataljona Šercerjeve brigade, junija istega leta komandir 2. čete III. bataljona 3. brigade 13. divizije in 6. septembra 1943 pomočnik komandanta III. bataljona 3. brigade 13. divizije.

Novembra 1943 je bil poslan v Vrhovni štab NOV in POJ, od tam pa v bombarderski tehnični tečaj v 1. letalsko bazo v italijanski Brindisi.

Po štirih mesecih je bil odpuščen iz tečaja, saj je bil zaradi predhodne rane nesposoben za letenje; odšel je na otok Vis, kjer je 27. aprila 1944 postal politični komisar čete III. bataljona 3. prekomorske brigade. 8. januarja 1945 je postal pomočnik komandanta II. bataljona iste brigade, nato pa je 20. maja istega leta postal politični komisar istega bataljona.

12. novembra 1945 je bil dodeljen mobilizacijskemu oddelku štaba 4. armade. 24. decembra istega leta je bil postavljen za poveljnika čete I. bataljona 1. istrske brigade »Vladimir Gortan« 43. divizije, ki je bila nastanjena v Dolnji Lendavi. 30. julija 1946 je postal poveljnik bataljona v isti brigadi. Od februarja 1947 je postal upravnik III. doma vojnih študentov (Ljubljana), nato pa je bil od 18. decembra 1947 do 21. novembra 1948 na šolanju na Oficirski šoli GŠ JA (Sarajevo).

8. julija 1950 je bil premeščen h komandi 23. korpusa (Zagreb), nato pa 28. julija 1954 v Delnice.

1. julija 1956 je bil invalidsko upokojen.

Napredovanja[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]