Jezero Bunyonyi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezero Bunyonyi
Lake Bunyonyi.jpg
Rivers and lakes of Uganda.png
reke in jezera v Ugandi
Legajugozahodna Uganda
Koordinate1°17′S 29°55′E / 1.283°S 29.917°E / -1.283; 29.917Koordinati: 1°17′S 29°55′E / 1.283°S 29.917°E / -1.283; 29.917
Vrstasladkovodno jezero
Države porečjaUganda
Maks. dolžina25 km
Maks. širina7 km
Maks. globina44 - 900 m ?
Gladina (n.m.)1,962 m

Jezero Bunyonyi je vodna površina sedem kilometrov zahodno od mesta Kabale v jugozahodni Ugandi. Jezero s površino 6.100 hektarjev je dolgo 25 kilometrov in široko 7. Nadmorska višina jezera je 1950 metrov, hribi, ki obdajajo jezero pa so visoki od 2.200 do 2.478 metrov in intenzivno obdelovani.

Geografija[uredi | uredi kodo]

29 otokov, ki so zgoščeni na sredini jezera, je večinoma nenaseljenih. Večina infrastrukture pa je namenjena turizmu ter osnovni in srednji šoli.

Globina jezera ni točno znana, podatki pa se nahajajo od 44 metrov do 900 metrov. Če drži slednje, je Bunyonyi drugo najglobje jezero v Afriki. Voda na površju se lahko segreje do 25ºC. V začetku 20. stoletja so v jezero poskušali naseliti ribe in v 30ih letih je ribolov postala profitna dejavnost. Na žalost so v 60ih letih ribe zaradi okoljskih sprememb začele množično umirati. Leta 2002 so znova poskušali naseliti ribe v jezero, vendar tudi tokrat brez večjega uspeha. Tako danes v jezeru živi malo vrst rib in rakov.

Jezero Bunyonyi je znano po številnih pticah, ki domujejo na njegovih bregovih – zaenkrat so zabeležili več kot 200 različnih vrst. Beseda bunyonyi sicer pomeni »prostor z veliko pticami«.

Jezero Bunyonyi je eno redkih afriških jezer, kjer je plavanje mogoče – v jezeru namreč ni bilharzije.

Glavno središče jezera je vas Bufuka, področje okoli jezera pa naseljujejo pripadniki plemena Bakiga in pigmejci Batwa.

Glavni otoki[uredi | uredi kodo]

Akampene - Otok kazni (Punishment Island)[uredi | uredi kodo]

Otok kazni na jezeru Bunyonyi

Pripadniki plemena Bakiga so v preteklosti v poduk drugim na otok (otoček z enim drevesom) pošiljali neporočena noseča dekleta, ki so nato zaradi lakote ali med poskusom plavanja na celino (veliko ljudi ob jezeru še danes ne zna plavati) umrle. Odrasel moški, ki ni imel dovolj krav za plačilo za nevesto, je lahko z otoka rešil dekle. Prakso so opustili v prvi polovici 20. stoletja.

Otok Bushara[uredi | uredi kodo]

Ta otok je dom Družbe za razvoj jezera Bunyonyi (Lake Bunyonyi Development Company), organizacije, ki je tesno povezana z Ugandsko cerkvijo, glavno cerkveno organizacijo ob jezeru. S pomočjo turizma zbirajo denar za različne razvojno naravnane projekte ob Bunyonyiju.

Največja zanimivost Bushare pa je evkaliptusov gozd, ki jasno kaže, kako hitro evkaliptusova drevesa rastejo. Hribi okoli jezera Bunyonyi so bili v preteklosti pogozdeni, vendar so ljudje zaradi pomanjkanja prostora skrčili večino gozdov in ustvarili polja. Da bi izboljšali razmere, so uvozili evkaliptusova drevesa, ki pa imajo poleg prednosti (hitra rast) tudi svojo slabost – iz zemlje posrkajo vse hranilne snovi in zemlja postane nerodovitna.

Bwama in Njuyeera (Sharpov otok)[uredi | uredi kodo]

Škotski misijonar, doktor Leonard Sharp je leta 1921 prišel na to področje Ugande in nekaj let kasneje ustanovil kliniko za gobavost na otoku Bwama. Domačine so preselili, zgradili so cerkev in bolnico, dr. Sharp pa si je ustvaril svoj dom na otoku Njuyeera. Potencialne paciente do na otok pošiljali iz celotve Vzhodne Afrike in v času največje zasedenosti je bilo na otoku 5.000 bolnikov. Glavni cilj je bil izolacija in s tem preprečitev širjenja bolezni. Šele v 80ih letih 20. stoletja, ko so odkrili zdravilo proti gobavosti, so pustili ljudem zapustiti otok.

Zgradbe bolnice danes gostijo srednjo šolo in dijaške domove za otroke. Na otoku je tudi osnovna šola, vendar nobene vasi.

Trenutno se na otoku gradi nova klinika v sodelovanju Sekcije za tropsko in potovalno medicino iz Slovenije, Ministrstva za zdravje v Ugandi, Edirise UK in Cerkve v Ugandi. Ambulantni del je že zgrajen in v njem se na dan pregleda okoli 100 lokalnih prebivalcev iz celotnega območja jezera. V fazi gradnje je še oddelek za ginekologijo in porodništvo.


Otok Bucuranuka - Narobe otok (Upside Down Island)[uredi | uredi kodo]

Legenda pravi, da je na otoku umrlo veliko ljudi. Okoli dvajset oseb je na otoku varilo domače pivo iz sorghuma, ko je mimo prišla stara gospa in jih prosila: “Ali mi date malo vašega piva?” Ker so jo pomotoma zamenjali za vaško beračico, so njeno prošnjo grdo zavrnili: “Izgini, beračica! Izgini!” Ženica je odgovorila: “Mi res ne bi dali niti požirka piva? Ali vas potem lahko vsaj prosim, da me odpeljete na celino?” Ker so se je želeli znebiti, so ugodili njeni prošnji in mlad fant jo je repeljal na celino. Ko sta varno pristala na drugem bregu in se je mladenič ravno odpravljal nazaj, se je otok obrnil narobe. Vsi na njem so umrli, le en piščanec je odletel in si tako rešil življenje.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]