Pojdi na vsebino

Jaromir Češki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jaromír
Vojvoda Češke
Vladanje1003
PredhodnikBoleslav III.
NaslednikBoleslav IV.
Vojvoda Češke
Vladanje1004 – 1012
PredhodnikBoleslav IV.
NaslednikOldřih
Vojvoda Češke
Vladanje1033 – 1034
PredhodnikOldřih
NaslednikOldřih
Rojstvook. 970
Smrt4. november 1035(1035-11-04) (star ok. 60–70 let)
Lysá nad Labem
Zakonecni znana
Potomciniso znani
Vladarska rodbinaPřemyslidi
OčeBoleslav II.
MatiEma Mělniška

Jaromir (češko Jaromír) je bil član Přemyslidske dinastije, ki je leta 1003, 1004 do 1012 in ponovno od 1034 do 1035 vladal kot vojvoda Češke, * 70. leta 10. stoletja, 4. november 1035, Lysá nad Labem.[1]

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Bil je drugi sin vojvode Boleslava II. Pobožnega in ene od dveh očetovih žena: Adive ali Eme Mělniške.

Leta 1002 se je Jaromir uprl oblasti svojega starejšega brata Boleslava III., ki ga je kastriral[2] in skupaj z materjo in bratom Oldřihom izgnal na bavarski dvor v Regensburg. Boleslav III. kjub temu ni bil sposoben obdržati češkega prestola. Češko plemstvo ga je odstavilo in oblast predalo njegovemu sorodniku Vladivoju, ki ga je podpiral poljski vojvoda Boleslav I. Hrabri. Vladivoja je potem, ko je prisegel zvestobo Henriku I. Nemškemu, podprl tudi nemški kralj in mu podelil Češko kot kraljevi fevd.[3][4][5]

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Ko je Vladivoj leta 1003 umrl, sta se Jaromír in Oldřih vrnila na Češko in češko plemstvo je Jaromirja izvolilo za svojega vojvodo. Češke dežele so zatem zasedle poljske sile Boleslava II. Poljskega, ki je za vojvodo ponovno postavil Boleslava III. Slednji je ukazal poboj rivalske Vršovske družine in izgubil podporo poljskega vladarja in dokončno ostal brez oblasti. Medtem je Jaromír zaprosil za vojaško podporo kralja Henrika II. V Merseburgu je obljubil, da bo vladal kot Henrikov vazal, s čimer je Češko dokončno postavil pod jurisdikcijo Svetega rimskega cesarstva.

Leta 1004 je Jaromír z nemško vojsko zasedel Prago in se razglasil za češkega vojvodo. Država, ki jo je ponovno pridobil, je bila majhna, saj so poljske sile še vedno držale Moravsko, Šlezijo in Lužico. Jaromírjeva vladavina, kot veliko drugih vladavin zgodnjih čeških vladarjev, je bila boj za ponovno pridobitev izgubljenih dežel. V tleči nemško-poljski vojni je ostal zvest podpornik kralja Henrika. Nemški kralj kljub temu ni ukrepal, ko je Oldřich, ki ga je Jaromir oslepil,[6][2] leta 1012 Jaromírja izrinil s prestola in ga ponovno prisilil v izgnanstvo. Jaromírju je v presenetljivem pohodu s podporo cesarja Konrada II. leta 1033 ponovno uspelo odstaviti Oldřiha, vendar je bila njegova tretja vladavina kratkotrajna. Leto kasneje je Oldřihov sin Břetislav I. na češki prestol ponovno posedel svojega očeta.[7] Odstavljeni Jaromir je bil do smrti 4. novembra 1035 v ječi v Lysi nad Labem, kjer ga je umoril nekdo iz Vršovskega klana.[4][8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Bohemia«.
  2. 2,0 2,1 Czech radio
  3. Jan Petr Jordan (1844). Boehmen: Geschichte des Landes und seines Volkes: Mit Stahlstichen. str. 210–.
  4. 4,0 4,1 Cosmas of Prague (2009). The Chronicle of the Czechs. Prevod: Lisa Wolverton. CUA Press. str. 105–108. ISBN 978-0-8132-1570-9.
  5. [Anonymus AC09723364] (1712). Das jetzt-lebende Königreich Boehmen, in einer historisch- und geographischen Beschreibung vorgestellet, ... nebst einer kurtzen Lebens-Beschreibung aller Böhmischen Herzoge und Könige, biß auf ... Carolum VI. Johann Zieger. str. 14–.
  6. Cosmas, Chronicle, str. 92.
  7. »Feldzüge Heinrichs II. gegen den Polenherzog Boleslaw Chrobry«. Landesausstellung 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 17. maja 2020.
  8. Waclaw Hajek z Libocan (1780). Neue Kronik von Boehmen. Vom Jahre 530 bis 1780. Nebst einer geographischen Beschreibung, aller Staedte, Maerkte, Schloesser und anderer merkwuerdigen Orte. v. Schönfeld. str. 24–.
Jaromir Češki
Rojen: okoli 975 Umrl: 4. november 1035
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Boleslav III.
Vojvoda Češke
1003
Naslednik: 
Boleslav III.
Predhodnik: 
Boleslav IV.
Vojvoda Češke
1004–1012
Naslednik: 
Oldřih
Predhodnik: 
Oldřih
Vojvoda Češke
1033-1034