Pojdi na vsebino

1035

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1000.  1010.  1020.  - 1030. -  1040.  1050.  1060.
Leta: 1032 · 1033 · 1034 · 1035 · 1036 · 1037 · 1038
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1035 (MXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]
Bremenski semenj (Bremer Freimarkt) ima dandanes letno več kot milijon obiskovalcev

Slovenija

[uredi | uredi kodo]
  • Koper dobi mestne pravice.

Evropa

[uredi | uredi kodo]
  • Po smrti anglo-danskega kralja Knuta Velikega, ki je vladal Angliji, Danski, Norveški in delu Švedske, se kraljestvo razdeli. Prvi dedič kraljestev je sprva Knutov sin Hartaknut, ki pa se ne meša v vladanje brata Harolda I. v Angliji. Norveško si je še dneve pred Knutovo smrtjo prilastil Magnus I., sin odstavljenega norveškega kralja Olafa II.
  • Vilijem Bastard, bodoči kralj Anglije, postane vojvoda Normandije in vazal francoskega kralja. Normandijo organizira na fevdalni osnovi, vendar je od začetka njegova oblast šibka, kakor nakazuje njegovo vzdevek "Bastard", ki označuje njegovo nezakonsko poreklo.
  • Pisanska republika napade arabske pirate na Eolskem otočju.
  • Kastiljski kralj Ferdinand I. izkoristi šibkost muslimanskih kraljestev, ki so nasledile razpadel Kordobski kalifat, in oropa muslimansko muslimansko Coimbro ter izsili plačilo tributa od novonastalih mestnih emiratov Toleda, Sevilje in Badajoza.
  • Grof Ramiro I. Aragonski osnuje Aragonsko kraljestvo.'
  • Bremenski semenj (Bremer Freimarkt): cesar Konrad II. podari mestu Bremnu pravico do sejma, ki je bil sprva vsako leto 9. oktobra, danes pa je vsako leto 17 dni zadnja dva tedna v oktobru.
  • Začetek gradnje Katedrale Svetega Sabina v Bariju.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]